Chapter

 1 1 |   obstal do kolen blaten in do srca utrujen berač ob razpotju,
 2 2 |       in fantom velik kamen od srca. "On" je bil mladi s Peči
 3 2 |        od kadarkoli vsaj nekaj srca, razjokala bi se bila nad
 4 3 |      začasno drhtenje ženskega srca, materinsko pesem, pesem
 5 3 |        le ni taka in tako brez srca. Dela se samo, jutri bo
 6 4 |        strah je izginil iz nje srca. Tedaj pa se je pomolila
 7 5 |       in Anico je pretreslo do srca. Obrisala si je oči in ranjeno
 8 6 |         da je zazeblo Anico do srca. "Saj to je narobe! O ti
 9 7 |      bil očividno zakrknjenega srca. Neža je poskušala orožje
10 7 |          se je utrgalo njej iz srca. "Glej, to je od tvojega
11 12|     utripanje svojega lastnega srca. Potem pa je zaslišala tulenje
12 13|      kamen se ji je odvalil od srca in z vztrajnostjo se je
13 13| globoko doli v skritem kotičku srca tako le: ~"Ne verjemi tega,
14 14|   Vzdihne Breda in mu reče,~iz srca ji kri priteče:~Oh, ne bodem
15 14|     ona tvoja poguba. Saj nima srca, saj nima duše!" ~Tedaj
16 15|     reci, naj pokaže vsaj malo srca!" ~"Koliko si ga pokazala
17 15|       ga sama nima. No, koliko srca si ti pokazala do moža,
18 15|      Res je," je bledla, "brez srca sem, hinavka! Juri, le poslušaj
19 20|    brezmejno bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala
20 20| okleplje z mrzlim telesom krog srca, zdaj bo zasekala svoje
21 21|        onih misli, da sem brez srca? Ali nisi mislil tega, ali
22 21|       glej, taka sem. Ali brez srca nisem, brez srca. Tomaž,
23 21|      Ali brez srca nisem, brez srca. Tomaž, veruj mi!" ~"Saj
24 22|        ni znal krotiti svojega srca in misleč, da je treba Šimnu
25 23|     razburjena je bila. Na dnu srca se ji je bilo zazibalo mirno
26 26|    Marjanica za njim, "dobrega srca je le. Da se mu le zmeša
27 27|     privrele solze v obraz. Od srca gori se je premaknilo ono
28 34|       si pa še vedno otročjega srca, kaj takega govoriš!" In