Chapter

 1 4 |             je bila prav tiste čase umrla edina šivilja v vasi. Za
 2 19|            ne pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. ~
 3 19|           notri... ker ona notri ni umrla. Zdaj veš!" ~Tedaj je stopila
 4 20|              je šepetaje vprašal. ~"Umrla bo!" je istotako šepetala
 5 20|           je prebudil, in so rekli: Umrla bo! In to je bila tedaj
 6 20|        tedaj njegova mati in res je umrla! Anže je začutil, da mu
 7 20|           ne čuje ničesar. ~"Saj je umrla!" šepeta babica. Zdravnik
 8 20| sodnik-zdravnik obrne in pripomni: "Umrla je!" ~Kaj je to? Zdravnik
 9 20|           mora, vprašati mora. ~"Je umrla?" ~"Ah, ne," deje zdravnik, "
10 20|              Oh, Bog ve, da bi bila umrla od strahu. Pa prej se nisem
11 21|             Ti," je viknila, "če bi umrla, bi jokala za njo, ko za
12 21|            da sem sirota, da sta mi umrla oče in mati, in da je križ
13 24|         Katro mraz. ~"In če bi tako umrla, kaj potem? Kaj potem?"
14 24|            mislila: ~"Eh, četudi bi umrla! Res, brez greha nisem,
15 25|           smeje črna tujka, "saj je umrla! To je smrt Jerica, bela
16 25|            je viknil fant, "kaj boš umrla?" ~"Tiho bodi!" je velela
17 26|            ko je naša nevesta skoro umrla," je govorila Marjanica, "
18 26|             ne dobiš več!" ~"Kaj je umrla?" je vprašal Luka. ~"Pred
19 26|            Marjanica nevoljna. ~"Je umrla," je odvrnil Luka. ~"Pa
20 27|       misliš ostati?" ~"Na Peči bom umrla, Anica ne gre s Peči," si
21 31|        mogel več. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od mrtvouda.
22 33|             z osebo, ki je že davno umrla, je pripomnil čez nekaj
23 33|       ženinega lica in je dejala: ~"Umrla je! Me niso pustili k njej,
24 33|            njej, na vnetju kosti je umrla, in tega ne zna ozdraviti
25 33|            v žganje na rezal, da je umrla. Mi ni žal, ne! Le miru
26 34|                Minilo je deset let. Umrla je Hanca, za Šimnom in Nežo