Chapter

 1 1 |     glave. Trd in osoren je bil njen glas: ~"Odkod pa si, potep?" ~"
 2 1 |       Celo sobo je premerila in njen pogled je obstal slednjič
 3 2 |  resnico v polni meri, ko jo je njen stari suženj vrgel v podstrešje
 4 3 |        Katra takoj, da je Tomaž njen. Segla je naglo v žep, in
 5 3 |      žena, od dne do dne je bil njen korak samozavestnejši in
 6 3 |      zdravja, in mogočen je bil njen glas. Čim lepše je uspevala
 7 6 |     umiranja ne. Kdo ve, ali ni njen mož čutil istega? Ni li
 8 7 |       najbolj pa ga je razburil njen jok, in je dejal: ~"Če imaš
 9 7 |      Peči, po Marjanici. In on, njen mož, ne čuti nič tega, govori
10 7 | nadaljne besede, ko mak je rdel njen obraz. Bila je divna v tem
11 8 |          Skoro porogljiv je bil njen glas. Juri je bil razburjen
12 13|         drhteti. Lipe je opazil njen duševni boj, iz izraz brezmejne
13 14|        posebno še, kadar je bil njen brat Luka pričujoč. Globoko
14 15|   zdravju. In vendar je to dete njen mož, in dolžna mu je, vrniti
15 15|      Anici se je zgrudil v roke njen mož, njen Juri... mrtev. ~"
16 15|        zgrudil v roke njen mož, njen Juri... mrtev. ~"Juri,"
17 16|       da ni bil postal svoj čas njen tast, kar si je zelo želel.
18 19|       je govorila Marjanica, in njen skrbipolen obraz je bil
19 19|    prihajala naproti. Slišal je njen veseli smeh. ~V istem hipu
20 19|      stresla roka, ko je videla njen trdi, neusmiljeni obraz.
21 20|   katero ji je bil kupil mož za njen god. Nekega dne pa se je
22 21|          botra Cilika in boter, njen mož in še dvoje rojenic,
23 21|   iskati. Skoro plakajoč je bil njen glas in je postajal vse
24 24|        po njem, ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj,
25 27|         nekako ljubeznijo objel njen pogled to lepo posestvo
26 30|    postavno ona dedinja; saj je njen mož staro oporoko preklical.