Chapter

 1 3 |        je ostalo vedno staro, in včasih je rekel, da bo raje kradel,
 2 3 |      klobukom, in ob nedeljah je včasih iz same oholosti plačeval
 3 3 |       zanj. In nevede je obrisal včasih solzo. Zakaj mu je prišla
 4 5 | gospodinja. Bog vam daj zdravja. Včasih res ni človeka, ki bi pomagal." ~
 5 6 |      obledela. A to je bilo samo včasih, ko sta jo morile žalost
 6 6 |         smrti in trpljenju. Samo včasih se mi sanja, da bom velika
 7 6 |          po cele dneve z doma in včasih celo pil, da ga je drugi
 8 6 |          somrak, in Anica, ki je včasih dvignila k njemu oko, je
 9 6 |           silno pust človek sem. Včasih čutim to in prav radi tega
10 7 |          mesto njega in "pogleda včasih na Dimko", in tako je bil
11 7 |        konj nima pameti, dasi je včasih desetkrat pametnejši od
12 8 |          oskrbnika, ki je seveda včasih truden in se zavleče v svoje
13 8 |    Seveda," je zategnila, "če bo včasih taka, kakor do zdaj, moj
14 8 |        je malce in pa nagle jeze včasih. Tako občutljiva je in vse
15 11|           Tako je ždel sam vase, včasih vzdihnil, se vzravnal, kadar
16 11|     revež sem. Pa je že tako, da včasih Bog revežev ne pozabi " ~"
17 11|        boleti glava, in da se ji včasih stemni pred očmi. Zato je
18 18|       morda še zbolela, da se ni včasih nekako nezavedno "zmotila"
19 18|        vendar popraviti ga. Toda včasih so ji nenadoma misli odbegle
20 19|          in s trpko kletvijo sta včasih oče ali mož, ki so jima
21 19|          v njegovih spominih, in včasih ni mogel spati in se je
22 26|  pestunjo, Peter?" ~"Saj tudi vi včasih pestujete," se je odzval
23 26|        je kolovratil proti domu. Včasih je hipoma postal sredi ceste,
24 28|        sebi, "gotovo sovražim!" ~Včasih je pomislila, da bi bilo
25 29|         nenadoma Tomaž. ~"Žvečim včasih," je odvrnil Luka. ~"Ti,"