Chapter

 1 3 |           Tiste čase, v katerih smo začeli pripovedovati, je
 2 3 |        pa za priboljšek?" ~"Saj smo se že pomenili za plačilo!"
 3 5 |      Marjanica, da ne misli, da smo vsi gluhi, če si ti! Neža,
 4 6 |       strahu, ker ne ljubimo in smo brez vere." ~In dan je minil
 5 11|    četudi ne bo kupčije." ~"Saj smo znanci," je pripomnil Šime
 6 11|         je smejal pastir, "zdaj smo pa spet prijatelji." Neža
 7 15|       ste prišli nazaj! Oho, pa smo mislili, da je šla od hiše,
 8 16|        je bilo kakor včeraj, ko smo ga krstili," je pripomnila
 9 18|      Ali bo radi tega bolje, če smo vsi lačni?" ~Jerici so se
10 20|        jokala. Že pri pljučnici smo vas komaj rešili, pa še
11 21|     Naša hiša je bila ob cesti. Smo imeli gostilno. Pa so se
12 21|     molčal, je dejala: ~"Igrali smo se pod mizo. Pri peči sta
13 22|      resni glas Pušarjev: ~"Ali smo otroci, ali smo hlapci?" ~"
14 22| Pušarjev: ~"Ali smo otroci, ali smo hlapci?" ~"Mislim, da hlapci!"
15 23|         veselili, češ: za letos smo jo prestali. In s solzami
16 23|       ptičjim petjem. Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, križali
17 23|        bedela ob njegovi smrti, smo spali mi. ~In še več. Dolga
18 25|        je samo: "V božjih rokah smo vsi!" ~Toda zelo trpko je
19 26|    kmečko domovanje. ~"V hribih smo," je dejal kmet in zamahnil
20 26|        ni," je dejal starejši, "smo pa čakali." ~Mož je prijel
21 26|         je odvrnil fant, "kakor smo hoteli, smo šli, vsak za
22 26|        fant, "kakor smo hoteli, smo šli, vsak za svojim kruhom." ~"
23 26|        vsi nočejo. Nočejo! Sami smo si krivi nesreč in žalosti."
24 26|           kaj si vedela ti, kaj smo potem govorili. Za premoženje
25 27|       sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo prisegli, preko njihovega