Chapter

 1 1 |       svatba in žalostna nevesta~Daleč po dolini je bilo čuti poznopoletnega
 2 1 |         Jakoba, žlahtna mati. Od daleč sem," je odgovoril berač. ~"
 3 1 |         k beraču in velela: ~"Od daleč si prišel, daleč pojdeš.
 4 1 |    velela: ~"Od daleč si prišel, daleč pojdeš. Nočem, da bi pravil
 5 2 |         krošnjar trosil in ni od daleč več mislil na težko vest,
 6 3 |         Katra na Peči in povsod. Daleč okolu so jo poznali posli.
 7 3 |        dvajsetic. In po svetu je daleč. Vendar pa je dejal: ~"Ne
 8 3 | postajala na poti in se ozirala. Daleč, daleč okoli je bilo vse
 9 3 |       poti in se ozirala. Daleč, daleč okoli je bilo vse njeno.
10 4 |         In najsi je bila deklica daleč proč od slike, jo je videla
11 6 |  Zamislila se je bila Anica tako daleč, da ni vedela, ali so bile
12 8 |       tako prestrašila, da ni od daleč ni mislila, kako mu je,
13 8 |      tako očito, da Juri niti od daleč ni mogel misliti, da ne
14 13|          vprašal Anico: ~"Ste od daleč, kaj?" ~"O, ne!" je odvrnila
15 13|         Aha," je umoval mož, "pa daleč, kaj! V mesto?" ~"Ne!" ~"
16 15|          sirota sama hoditi tako daleč in taka. ~Pogledala je Marjanica
17 17|      kakor se ji je zdelo, nekje daleč v preteklosti, ki pa so
18 19|        Čudovit glas je šel o nji daleč naokoli. Slepo so zaupali
19 19|        trikrat po šest, sedem ur daleč in se vrnil brez Hance.
20 25|      bile prej sanje, da se vozi daleč, daleč? Da, sanje so morale
21 25|         sanje, da se vozi daleč, daleč? Da, sanje so morale biti.
22 26|        se lahko pri meni. Ni več daleč. Koj za gozdom sva doma." ~"
23 26|         ga lahko obiščeš, Peč ni daleč. Pa kaj nisi vedel do zdaj,
24 27|        pa sem gori do hiše in še daleč gori v hrib. ~"Peč!" je
25 30|       slednjič pozabil celo tako daleč samega sebe, da je začel