Chapter

 1 1 |     privoščiš, da bi se zagrel? Takoj se mu ogni!" ~"Katra", je
 2 1 |       ona kaj vedeti, gre lahko takoj. Še nocoj gre lahko ." ~"
 3 3 |         je vendar uganila Katra takoj, da je Tomaž njen. Segla
 4 3 |       usten tujčevih, "saj grem takoj. Naj bo. Poginem na cesti.
 5 5 |    odvrnila Anica, "ti prinesem takoj kavo." Nekaka žalost je
 6 5 |        treba, Anica, saj pridem takoj doli!" je zaklical mož.
 7 7 |  zaslišal Anže Luko, je spravil takoj knjigo in zlezel na seno
 8 11|  vprašal Šime. ~"Kaj!" je vedel takoj odgovor Anže. "Sem šel gledat,
 9 11|         odšla v sobo in se nato takoj vrnila, ali rekla ni nobene. ~
10 12|       sebi, da ga mora izročiti takoj Luki. Ali je Luka denar
11 13|        v nedra, in ker sprva ni takoj otipala bankovca, jo je
12 19|       oni ne ozdravel, ki se je takoj, prej ko se je bolezen razpasla,
13 19|       se Luka vzame z Jerico. ~"Takoj je pa ne dobiš, ne," je
14 20|         ji pravi, da naj pošlje takoj v trg, in obenem kaže na
15 20|       glavo in šepeta: ~"Pojdi, takoj pojdi!" ~Tašča se smeje
16 21|           je odvrnil fant, toda takoj je pristavil: "Ti tega ne
17 22|        korak bliže k Neži, toda takoj se je umaknil. Zakaj Neža
18 25|   Vstati moram!" si misli. ~"In takoj," pravi Katra. "Pa se obleci
19 26|     umila nista! Marš! Da se mi takoj napravita in pojdeta k maši!" ~"
20 26|   pokaži mu pot." Pastir je bil takoj pripravljen, da pokaže Luki
21 27| nasprotno je trdil, da je treba takoj mlin popraviti in tako izkoristiti.
22 27|        koliko tvoja." ~Tomaž ni takoj odgovoril. Skoro neljubo
23 28|     pogledoval na prišle. Pa ne takoj. Pustil je dostojanstveno
24 31|       češ, da se mudi, naj nese takoj županu. ~Marjanica je izročila