Chapter

 1 2 |       dokler niso planili zopet nanj. In zdaj je šlo za res.
 2 3 | samostojnost. Da se sme zanesti nanj, je vedela od prve ure.
 3 3 |    Tomaž je čutil, da čaka žena nanj in se pridušil pri sebi: ~"
 4 3 |    zakaj brez vzroka je kričala nanj. ~Drugega dne je bil prišel
 5 3 |        lepega. Lahko si ponosen nanj." ~"Mati," je odvrnil sin, "
 6 3 |       niti Katra ne misli mnogo nanj. Z jekleno roko je vladala
 7 3 |      hlapci se niso ozrli mnogo nanj. Tako so ginili dnevi in
 8 6 |         je z žalostnim pogledom nanj. On se ji je približal. ~"
 9 11|         nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč: ~"Ali ni prevroča?"
10 11|      Prišla je Neža in se ozrla nanj in nekako zlobno je pripomnila: ~"
11 15|      zlatih zvezdic bi prilepil nanj, in bi bila zemljica kot
12 16|    prizori vplivajo kaj posebno nanj. Nekaka zadovoljnost, podobna
13 16|    grozo in velikim usmiljenjem nanj, ki ji je bil tako blizu,
14 16|     tako blizu, in ki jo vežejo nanj vezi neločljive, nezdružljive.
15 17|     vedno je gledala preplašena nanj, samo roko mu je izkušala
16 22|        veš. Pa pazi drugič sama nanj." ~"Saj bom!" je dejala
17 23|         minila in nismo mislili nanj. Nič več tako. Ne moremo,
18 24|     nekako nežnostjo je mislila nanj, ponovila v spominu besede,
19 24|       ni prav, da toliko mislim nanj." In skoro na glas je rekla
20 24|         njen, in ne sme misliti nanj, se je vrgla na kolena ob
21 25|           Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vročine in vročnice
22 26|        gleda sovražno in zlobno nanj. Obrnil se je in lezel iz
23 27|        dete pestovala, prenesla nanj bolezen, in bi bilo čudno,
24 31|      jasno: ne smela bi misliti nanj, nikoli ne bi smela. Zato