Chapter

 1 1 |       prav," je dejal Pečanki, "grem spat. Nič ne de, naj ti
 2 3 |           je dejal prvi fant. ~"Grem," je odvrnil Juri; "nocoj
 3 3 |       izza usten tujčevih, "saj grem takoj. Naj bo. Poginem na
 4 4 |    skoro šepetaje, "ti greš?"  "Grem, Juri! Ali smem?" ~"Smeš!"
 5 5 |         greš?" je vprašal on. ~"Grem," je odvrnila, "moram pomagati
 6 5 |       da hlapci nimajo časa." ~"Grem v senožet," je odvrnil Juri
 7 6 |      Saj sam ne morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem
 8 6 |         morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem z doma,
 9 7 |           Da leži?" ~"Leži, ali grem po njo?" In postrežljivi
10 8 |    njemu: ~"Saj greš na Peč!" ~"Grem!" ~"Da bo vedela, povej
11 11|     Tomaž. ~"Devetdeset, ali pa grem," je popuščal ali obsedel
12 12|         je bil prijel mož. "Saj grem, saj grem!" je ihtela brez
13 12|      prijel mož. "Saj grem, saj grem!" je ihtela brez solz, vstala
14 15|        je oklenila misli: "Doli grem in poprosim jo odproščanja
15 17|    Poslušati me morate, prej ne grem!" ~Dvignila je roko in kazala
16 17|  njegova oporoka! Greste?" ~"Ne grem še!" je odvrnil trdovratno.
17 19|    tedaj dvignila Hanca. ~"Zdaj grem pa spat!" je dejala. ~"Kaj?"
18 23|   prišel oče iz hiše. ~"Zdaj pa grem, Anže, zdaj, ko sem te videl.
19 26| Krajevcu. V petek sem šel, zdaj grem nazaj. Samo čez hribe; ne
20 26|        pa je obstal. ~"K prvemu grem nazaj. Deset goldinarjev
21 27|    hlapec, "vi mislite da lahko grem? Ali mislite takisto?" ~"
22 27|      rogal Tomaž. "Kaj? Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo
23 30|     dolgo čakati. Meni se mudi; grem za Jerico." ~Luka ga je
24 30|         in pristavil: "Če pa že grem, nočem, da bi me dali proč,