Chapter

 1 1 |       seboj Kocijana. ~"Stara sva, taki mevži pa še ne, kaj?" ~"
 2 2 |     no, saj to vemo dobro, da sva midva soseda in da je Bog
 3 2 |      in da je Bog priča, kako sva lepo gospodarila in v miru
 4 2 |       in v miru živela, in da sva stara, in da je tvoj sine
 5 2 |   Poglejte Jurco in mene. Oba sva Jurija, pa ga ni človeka,
 6 2 |      prav? Kaj, Jurca? Skupaj sva poročala, pa pod staro hruško
 7 2 | poročala, pa pod staro hruško sva sedela in sva rekla: Sosed
 8 2 |    staro hruško sva sedela in sva rekla: Sosed ni sosedu prijatelj.
 9 2 |      veva, čegava je, zato pa sva napravila tako, da jo je
10 2 |  Jurca, "glej, moj sin in jaz sva že drugačnih misli, kdo
11 3 |     znova besedo tujec, "sama sva ostala na svetu." ~Ona je
12 6 |       mislim. Tako kratek čas sva mož in žena. A ti si že
13 6 |      in jaz tvoja žena, in da sva mož in žena, da skupno živiva,
14 6 |      odvrnil Lipe, "s Tomažem sva poskušala, kdo je močnejši." ~
15 8 |      si je mislil, saj toliko sva vendar sama, da bi mi to
16 15|      vedeti. In jaz in Jerica sva ji obljubila, da bova molčala." ~
17 21|        Jerica! Že nekam dolgo sva na Peči in znana, pa nič
18 21|     nimam," je dejal pastir. "Sva si podobna, le to je drugače,
19 26|      več daleč. Koj za gozdom sva doma." ~"Pojdem še v trg
20 26|    rečem, da je bilo prav, da sva te z očetom silila. Prav
21 26|  nisva vedela z očetom. Potem sva oba vedela, da mora biti
22 26|      Oh, Katra, in čez in čez sva bila zadolžena. Da bo prodal,
23 29|    ostala sama z Luko, "midva sva prijatelja, kaj, Luka. Ti