Chapter

 1 2 | priigrano. "Za sina!" je mislil starec in občutek, da mu odteka
 2 2 |         gora, katero je nanesel starec v nji. Mož, ki vse svoje
 3 2 |      drugega dne, -- vso noč je starec govoril sam s seboj -- je
 4 5 |      tresočimi rokami je prijel starec posodo. ~"Ali vas zebe?"
 5 7 |        Usmiljeni Bog!" je tožil starec. ~"Kaj?" je preslišala z
 6 7 |         pri maši," se je branil starec, "pa bi bilo bolje, da nisem
 7 7 |          zakaj bi bilo bolje?" ~Starec je žalostno kimal z glavo. ~"
 8 7 |          ne!" je kratko odvrnil starec. ~"Hm," je pripomnil Anže
 9 7 |       tobaka proti starcu. Toda starec ni segel po ponujanem. ~"
10 7 |     menda vrgla davi na gnoj." ~Starec je oživel. ~"Da leži?" ~"
11 11|      radi?" je vprašala Anica. ~Starec je nekaj hipov molčal, kakor
12 14|      Božjast jo meče," je rekel starec. Še nikoli se Anžetu ni
13 14|          dobro je, da leži." In starec je sedel na posteljo. Ko
14 26|       je zapustil," je zastokal starec. ~"Kaj pa v roki držiš?"
15 29|        pustila in tako je mogel starec sesti za mizo in si naročiti
16 30|      posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami, kakor da govori
17 30|       izrazitejše, in končno je starec vstal ter odšel doli v kuhinjo. ~
18 32|       pripeljite, strah me je!" Starec je prikimal z glavo; Anica
19 32|         z menoj?" je vprašala. ~Starec se je nasmehnil, razumel
20 32|        da ni najbolja, je vedel starec, in zato je navadno stegnil
21 32|      paznik ne sme govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase
22 33|    betežna in bolehna. Kadar je starec pil, je vselej pogledal
23 33|       nagib. ~Potem pa je dejal starec in stegnil roko proti ženi: ~"