Chapter

 1 1 |        Zakaj?" ~Usmiljenje do njega in neizrečena lastna bridkost
 2 2 |       Bogu, nosila je mene in njega in bo nosila najina brv." ~"
 3 2 |    nasajenim bodalcem orožnik njega, ki je bil kriv, da so vrgli
 4 3 |      ni umel, čemu baš vpričo njega najbolj preganja dekletce.
 5 4 |   razočaranja in videla edino njega pred seboj, polnega gorja
 6 6 |   tako rada še enkrat videla, njega, edinega, ubogega, nesrečnega
 7 7 |     desetico, da varuje mesto njega in "pogleda včasih na Dimko",
 8 8 |   tudi, da je tako malo okolu njega. Pozabil je bil skoraj,
 9 11|  Anica je ovohala, da diši iz njega vino in tobak. Čez obličje
10 13|        kakor je zapustila ona njega? In ta mož je povrhu še
11 15| poprosim jo odproščanja in od njega se ne ganem več. O Bog,
12 17|   sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu daj nebesa. Sirota
13 17|       s testamentom? Saj brez njega ni umrl!" ~"Ne vem," je
14 17|   Katra, "saj si pobegnila od njega!" ~Anica ni vedela kaj odgovoriti
15 19|     je poslovila s solzami od njega in krenila nato domov. Pospremila
16 21|       je prevaril za mladost, njega so prevarili za denar. In
17 22|     Čuvaj mi ga, čuvaj! Čuvaj njega in mene!" In dete je zaspalo.
18 23|     vzbujalo rahlo sočutje do njega. ~"Ali ste bolni?" je pristavil
19 27|       žago in postavila vanjo njega, katerega bi ona hotela.
20 27|    spoštovanje je začutila do njega, češ: "Neumen bi bil, da
21 27|    odšla k otroku in vzela od njega slovo. Poljubila ga je na
22 28|      je tiho upala na Lipeta. Njega edinega bi si upala prositi. ~"
23 29| Jerico, in vse to samo zaradi njega, ki mu je dekle priraslo