Chapter

 1 1 |              Še smejati se ne zna tvoja nevesta," je ogovorila Pečanka
 2 1 |         nisi za ženitev, ne ti ne tvoja nevesta. To je treba biti
 3 1 |      hočeš, da povem, kaj hoče ta tvoja lepa punica --?" ~"Mati,
 4 2 |          ne Jurca, čegava je ." ~"Tvoja je!" je posegel vmes Jurca. ~
 5 2 |          znorel, prideš, kakor je tvoja dolžnost in kakor te čakam
 6 4 |        obraz, "takrat ni dovolila tvoja mati, ali bo sedaj, ali
 7 6 |           da si ti moj mož in jaz tvoja žena, in da sva mož in žena,
 8 6 |      vajine posle. Ti bi rada " ~"Tvoja dolžnost je to, Juri," je
 9 6 |           in dejala: "Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša dekla
10 8 |         pa tudi ne morem. Saj sem tvoja mati! In če nisem bila prijazna
11 8 |            Anica ni za te. Ona je tvoja poguba." ~"Kaj govorite
12 14|        moja,~strašna, oh, je mati tvoja!" ~Nekaj silovito plahega
13 14|          in sem vedela, da bo ona tvoja poguba. Saj nima srca, saj
14 24|          Naj vzame Lipeta. Peč je tvoja!" ~"Moja!" ~Katra je pila
15 25|         Ljubi Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna dekla, Gospod.
16 25|        poznaš," pravi bela žena, "tvoja mamica sem."  "Oh, mamica!"
17 25|      stiska za belo ženo. ~"To ni tvoja mamica," se smeje črna tujka, "
18 26|           Le hodi po tisti njivi. Tvoja bo, kakor je sedaj tvojega
19 26|           Peč ne bo, ne more biti tvoja! Da se na me srdiš, tega
20 27|         koliko velja moja, koliko tvoja." ~Tomaž ni takoj odgovoril.
21 29| prijatelja, kaj, Luka. Ti že, ti! Tvoja sestra pa ni mnogo vredna." ~
22 34|    govorila: "Lipe, če hočeš, bom tvoja; obljuba me ne veže več,