Chapter

 1 1 |        ko vi mati!" Že zardelo obličje je ženi še bolj zardelo. ~"
 2 3 |        navalom sesula vase, in obličje mu je nehote razjasnila
 3 5 |  pogleda in s silo je ublažila obličje, katero se ji je bilo v
 4 6 |       stopila Anica med vrata. Obličje ji je gorelo razburjenja.
 5 8 |   morale orati po glavi, zakaj obličje ji je bilo docela predrugačeno,
 6 11|       njega vino in tobak. Čez obličje mu je šinilo ko utrujenost
 7 15|       ni odgovorila nič. Njeno obličje pa je preletel še hujši
 8 15|      Še je opazila tašča bledo obličje Aničino in njeno utrujenost:
 9 17|    opazovala bledo in utrujeno obličje Aničino. In čim bolje je
10 17|     krepkeje stisnil nje roko. Obličje mu je bilo ledenoresno. ~"
11 19|       zarjinih žarkov na bledo obličje starčevo. Drgetal je od
12 19|       stal sestri iz obličja v obličje in čutil brezmejno jezo
13 20|       V istem hipu pa se ji je obličje razvleklo v dobrodušen nasmeh
14 21|        Potem pa mu je preletel obličje zaničljiv izraz in je dejal: ~"
15 23| zakrila ob njegovi smrti svoje obličje. Slavi naj njegovo vstajenje
16 23|    temi se mu je zazdelo njeno obličje tako drobno in nežno kot
17 25|        Jerica na tla in skriva obličje. ~"Vstani, vstani!" viče
18 25|      Njegovo bledo in žalostno obličje je preletela hipno divja
19 26|   zmanjka jih." ~Možu je rjavo obličje rdelo. Tiha zavidnost se
20 27|      postelji in pokrila svoje obličje v odejo in govorila sebi
21 28|      mu je sedela iz obličja v obličje. Pojasnila mu je svojo zadevo
22 30|     zdaj je prešla čez njegovo obličje rahla vznemirjenost. In