Chapter

 1 1 |       Pijanec nemarni!" ~"Sama sebe poglej!" je odvrnil mož. ~"
 2 2 |    kriknila in pahnila moža od sebe in zaihtela. Stari krošnji
 3 6 |    Juri, potem si varal samega sebe in si varal mene!" ~Že ko
 4 7 |       in burno jo je pognal od sebe z grozno opazko: prazna! ~
 5 7 |      kaj govoriš. Ti si ves iz sebe. A to je greh. Ti moraš
 6 11|        druge, potem bom samega sebe. In se je vrnil v hlev in
 7 12|    viknila zdajci Anica vsa iz sebe in udarila taščo po licu.
 8 12|       bankovec. Vrgla ga je od sebe, kot grdo nečedno žival,
 9 14|       je pa, da edina ona sama sebe ne pomiluje: izraz neke
10 15|      Juri, strašno sem bila iz sebe. Juri, ne zameri, pozabi!
11 15|      po glavi. In dolžeča sama sebe, da je šla sinoči in povzročila
12 15|      je?" je vprašala kakor iz sebe. ~"Lepo vas prosim," je
13 15|        je ozrla začudena okoli sebe. Pretresljiv jok je napolnil
14 18|        glas se ji roga: ~"Sama sebe ne preslepiš. O, kakor nalašč
15 20|       Ne, to ni smrt. Ona čuje sebe samo in govori: ~"Ven, ven!
16 22|        ni treba, si že sama od sebe dovolj grda!" je pripomnil
17 22|     grablje in bil divje okoli sebe. ~"Pa pridi, pa pridi!"
18 23|        je Anže premagal samega sebe in svojo radovednost, rekoč: ~"
19 30| pozabil celo tako daleč samega sebe, da je začel ponujati sam
20 31|        začela iti tako sama od sebe. ~"Da ni le spomin!" se
21 31|    dolgo, in bo Anica vrgla od sebe vso sramežljivost? Kdor