Chapter

 1 1 |  obsedela skoro edina pri mizi. Strmela je kakor zamišljena na odprta
 2 3 |      seboj, je Katra obstala in strmela nekaj hipov v prišleca,
 3 3 |       bil odšel, je Katra molče strmela na brata, ki je bil nepovabljen
 4 4 |      žalostna in samo z okna je strmela gori. In čudno je bilo.
 5 5 | prijeten, in Anica je nehote za strmela za njim. ~Prešiči so bili
 6 12|  nobenih očeh. Kakor omočena je strmela Anica tašči v obraz, razvnet
 7 12|        mize po obrazih. Neža je strmela pred se, Šime je hlinil
 8 14|        in s širokoodprtimi očmi strmela na prizor, kjer je zdrav,
 9 16|    ponudil stol, in sedla je in strmela v oder na glavo, položeno
10 16|     položeno v belo blazino, in strmela je nepremično, ko da mora
11 17|      ozračje. Ona je pa venomer strmela doli na vas, dasi je padajoči
12 18|       ko je tako resna in mirna strmela pred se. Ni li morda klicalo
13 18|  Marjanica je planila kvišku in strmela na siromašno beračico. V
14 19|         Marjanica. ~Beračica je strmela nemo v bledi, lepi obraz
15 19|          ali nisi?" ~Deklica je strmela vanj in ga ni umela. On
16 21|     preveč." ~Sedla je znova in strmela pred se. Izpod čela je gledal
17 24|      potem sedla na posteljo in strmela v luč, katere že davno po
18 25|        s strahu polnimi očmi je strmela na vrata, kjer je stala
19 27|          Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj
20 31|      zadela na Marjanico, ki je strmela z nemo grozo napol oblečena