Chapter

 1 5 |       napraviš," je dejal on, "Marjanici je vselej dišala po cikoriji." ~"
 2 5 |      odvrnila, "moram pomagati Marjanici!" ~"Ti," se je nasmehnil
 3 5 |    vihtela Neža šop žlic proti Marjanici. ~"Izgubila si eno, pa lažeš
 4 5 |        narobe, " se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro in glasno,
 5 5 | vihteti z žlicami. Ko pa se je Marjanici zaletelo, je hipoma porabila
 6 5 |   poveš?" Nato se je obrnila k Marjanici: ~"Za me in Tomaža ne pripravljaj
 7 5 |       se je vrnila v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli
 8 7 |    težko, po možu, po Peči, po Marjanici. In on, njen mož, ne čuti
 9 8 |      vsled tega zopet zalučala Marjanici v obraz mnenje, naj gre
10 14| bolehna osebica! Smilila se je Marjanici, smilila Anici, še Neža
11 15|  pustila mleko in odšla tešča. Marjanici se je mlada gospodinja smilila
12 17|      ni spomenil nikoli nič." ~Marjanici je upadlo srce. ~"Nič ne
13 19|      in nato vrnila steklenico Marjanici in govorila:  "S ceste gori
14 19|      hip premaknila oči z nje. Marjanici pa je pomigala z roko, naj
15 19|    svojo sobo. Tam je še rekla Marjanici: ~"Če ne pride kaj vmes,
16 25|       steči naprej in povedati Marjanici, da je prišla mamica. Ali
17 29|        še ni videla Marjanica. Marjanici se je deklica smilila in
18 31|   napisal par vrstic in ga dal Marjanici, češ, da se mudi, naj nese
19 32|        Žalibog ni mogel sodnik Marjanici prošnje uslišati, ali kakor
20 33|  uradnika v sobi, je planila k Marjanici glasno ihteč: "Marjanica,