Chapter

501 32|          Lipe?" je vprašala hlastno Anica. ~"Kaj pravi! Žalosten je.
502 32|                Tega ne misli nihče, Anica," je zastokala Marjanica. "
503 32|          oči. Molče jo je opazovala Anica. Stvari, o katerih ji je
504 32|             ti je dal?" je vprašala Anica. ~Marjanica se je namuznila
505 32|           njo mesto Anice, da je že Anica taka, da je ne pozabi, če
506 32|        stanje nad njo. Tisto noč je Anica zelo dobro spala. Stari
507 32|            je mislila sama pri sebi Anica, in nič več ji ni bilo tako
508 32|         Očetom na njegov sedež..." ~Anica je dvignila oči in iskala
509 32|           nekako grozo je pomislila Anica, da je živela toliko let,
510 32|             bil zaprt?" je vprašala Anica. ~"Bil je," je odvrnil mož
511 32|             dni..." ~Drugega dne je Anica izvedela, da pride pred
512 33|    premagala, da je ni objela. Toda Anica ni vzdržala. Ne zmenivši
513 33|             Mesec pozneje ste stali Anica in Marjanica kot priči pri
514 33|        zaslišanju Lukovem. Tedaj je Anica doživela, da so jo ljudje
515 33|            po preteku dveh mesecev. Anica je vse svoje življenje ohranila
516 34|        pojdem! To ni nič na Peči!" ~Anica je pogledala smejé se fanta
517 34|            naj reče. Tedaj pa ga je Anica prijela za roko in rekla: ~"
518 34|            dejal fant. ~Tedaj ga je Anica prijela še za drugo roko
519 34|             je sram pred teboj!" In Anica je zajokala in v solzah
520 34|        odvezal me je izpovednik." ~"Anica," je dejal fant, "potem
521 34| življenjskih dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe do svoje smrti in