Chapter

  1 1 |           okrogli dolini in stopila z drznim ovinkom v dolino,
  2 1 |            pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se
  3 1 |         rodovitno polico nad dolino z besedo "Peč", kajti povsem
  4 1 |           ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo gledalo
  5 1 |             tla, stresajočih kaplje z vej, zamirajočih v sunkih
  6 1 |             in zapuščeni mlin in se z zadnjimi močmi dovlekel
  7 1 |       belila mogočna dvonadstropna, z rdečo opeko krita hiša.
  8 1 |      Prostorna veža ga je sprejela, z leve in desne se je vsipalo
  9 1 |          vanj, da je priletel berač z glavo ob vratni rob in se
 10 1 |            nevesti, ki mu je sedela z ženinom nasproti ob boku
 11 1 |             vesel izraz čez lice in z glavo je prikimala možu. ~"
 12 1 |         Tvoj brat sem, pa naj sedim z beračem? In njemu si dala
 13 1 |          Možic se je potuhnil in si z raskavo roko potegnil čez
 14 1 |            zasmejal in nekaj gostov z njim. Z izzivalnim pogledom
 15 1 |             in nekaj gostov z njim. Z izzivalnim pogledom se je
 16 1 |     prikimal trikrat, zamahnil nato z roko pred se in rekel: ~"
 17 1 |           in Tomaž je začel kriliti z rokama in se vrteti. Lipe
 18 1 |            roko na rame. ~"Veš kaj, z menoj pa bi zaplesala eno." ~"
 19 1 |            je dvignil in potrkovaje z nogo in majaje z glavo stopil
 20 1 |         potrkovaje z nogo in majaje z glavo stopil k plešočim. ~
 21 1 |        zahripelo in besno je mahala z roko. ~"In kaj si ti, pritepenec!
 22 1 |       beseda ni prida," je kimal in z roko vil, ko da duši zlobno
 23 1 |            mi ga ne privošči? Ti?" ~Z drobnimi očmi je bodla v
 24 2 |             si ko brata, sta trčila z majolikama in Jurca je rekel
 25 2 |               je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu še močjo in
 26 2 |              In ker je sin prikimal z glavo, je sklenil Juri: ~"
 27 2 |            Jurca. ~Juri je zamahnil z roko. ~"Nisva vedela in
 28 2 |            tedaj nekdo na vratih in z lačnimi očmi preletel vso
 29 2 |         požirkom. In dasi se je mož z rastočimi močmi z vse večjo
 30 2 |            je mož z rastočimi močmi z vse večjo ljubeznijo in
 31 2 |           nežnostjo se je pritiskal z glavo k svoji krošnjici
 32 2 |               Krošnjar Martin pa je z lačnimi očmi gledal skozi
 33 2 |           in njena prva pot je bila z doma. In milo se je storilo
 34 2 |            ni več poznal in zajemal z levo in desno ter plačeval
 35 2 |          delavce, ko da jih plačuje z gumbi. In vendar je bilo
 36 2 |         zajel, pravo svetlo srebro, z lakoto in oderuštvom prihranjeno.
 37 2 |             Za sina! Uboga krošnja! Z zavistjo je gledala, kako
 38 2 |        drgetala, videča, kako pelje z nasajenim bodalcem orožnik
 39 2 |            ter šla v podstrešje. In z nekročeno ljutostjo je prijela
 40 3 |           znancih, ki so še neznani~Z jekleno voljo in železno
 41 3 |             dne oklepala njena duša z vse ožji postajajočimi krogi
 42 3 |            je gotovo, da Katra Neže z najmanjšim izboljškom ni
 43 3 |           jo je bila Katra udinjala z obljubo, da ji bo prosto
 44 3 |           zgodilo, da je Marijanica z desnim ušesom umela vse,
 45 3 |         vasi. In jeseni se je vrnil z novo uro in novo verižico
 46 3 |            je povedal, kaj bi rad. ~Z vidnim zadovoljstvom je
 47 3 |             mu ni šla posebno lahko z jezika beseda. Čutila je,
 48 3 |         tebi! V parih dneh si gotov z njimi." ~"Za koliko?" ~"
 49 3 |               je mislil pri sebi in z odporom pogledal pred se.
 50 3 |         Tomaž je zamahnil malomarno z roko. ~"Bajtarjem se ne
 51 3 |      zadovoljno smehljala predse in z vidno radostjo je postajala
 52 3 |          kakor tolikrat, tudi sedaj z zadoščenjem: Zaslužila sem.
 53 3 |         vljudno, da je Juri rad šel z njim, bodisi na polje ali
 54 3 |             gostilno. Juri ni hotel z njimi. ~"Zakaj pa ne greš?"
 55 3 |             vam storil, da ste taki z menoj. Vam je več za Tomaža,
 56 3 |            tisto železnico, je bilo z našo hišo proč. In tudi
 57 3 |              da ni preprijazna niti z drugimi, niti s sinom. Vendar
 58 3 |          skoro namenoma. Če je bila z malo Jerico trda, neusmiljena,
 59 3 |          Katra ne misli mnogo nanj. Z jekleno roko je vladala
 60 4 |          Nekje, v podstrešni sobici z dvoje okni, v vasi je visela
 61 4 |              v njenih igrah je bilo z njo, davno prej, nego je
 62 4 |        pomislila: "Kako se pač vidi z one dvonadstropne hiše s
 63 4 |       vrnila se je žalostna in samo z okna je strmela gori. In
 64 4 |             ničesar več vprašati in z nekako nevoljo je gledala
 65 4 |           ali je gledal, ali ni? In z veselo živahnostjo ga je
 66 4 |        naučila šivati, se je lotila z malim prislužkom in prihrankom
 67 4 |       dekleta in gospodinje so bile z njo zelo zadovoljne in tudi
 68 4 |            neke vrste gospodinjstvo z malim vrtom in staro župniško
 69 4 |           je bil ta in oni prijazen z njo. Njena resnost pa je
 70 4 |           bila čisto slučajno sešla z Jurijem. In spomini, ki
 71 4 |  neprisiljena v govoru in občevanju z Jurijem. In ko je nekega
 72 4 |           nekako globoko usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi
 73 4 |        posebno lice, in Anica si je z rdečico v obrazu končno
 74 4 |          zanosa in sreče. ~"Ti greš z menoj," je vprašal skoro
 75 5 |         privadiš." ~In motril jo je z rokama v žepu in ošabno
 76 5 |           žepu in ošabno potresoval z levo nogo. Tedaj je prignal
 77 5 |       priimki je govorila Marjanica z njimi. Nato pa se dvignila
 78 5 |           obraz. Pokimala je veselo z glavo. ~"Kako si pridna!"
 79 5 |            in ni nič kaj zadovoljna z njegovim licem. ~"Ni treba,
 80 5 |            je bilo v hipu zasenčilo z mrakom in zadrego, in zaklicala
 81 5 |            Ali Katra se je umaknila z okna in se napravila, ko
 82 5 |            postavila na mizo posodo z mlekom in kavo in cukrom;
 83 5 |             cepetati od nestrpnosti z nogami in vihteti z žlicami.
 84 5 |     nestrpnosti z nogami in vihteti z žlicami. Ko pa se je Marjanici
 85 5 |      pogledati si ni upala Anice. ~"Z levico ste vstali, mati!"
 86 5 |            je odvrnil Juri in odšel z materjo, da je ostala Anica
 87 5 |          dokler ni prišla Marjanica z obelo in se nato vrnila
 88 5 |    Marjanico Anica, "doma ju ne bo, z doma gresta." ~"Aha," se
 89 5 |             Marjanica, "tako, tako. Z doma gresta hlapec in gospodinja.
 90 5 |          glas: ~"No, Sultan, pojdeš z mano? Pa kakšen si, potep,
 91 5 |        hipov zatem je vstopil Tomaž z velikim psom v kuhinjo. ~"
 92 5 |             da mu je izginil zasmeh z usten. ~"Kdaj čisti gospodinja
 93 5 |           polagoma se je umirila in z zaupanjem je dvignila še
 94 5 |             v prijateljskem pomenku z Lipetom. Ali ona ni pristopila
 95 6 |             jesensko vreme je sedlo z veliko trdovratnostjo nad
 96 6 |           pa je smeh docela izginil z njenega obraza. Zamišljene
 97 6 |            se je bila sprijateljila z malo Jerico, vzela jo s
 98 6 |           je in zvečer se je vrnila z molčečo Jerico. Nehote ji
 99 6 |             izostajal po cele dneve z doma in včasih celo pil,
100 6 |         dovolj!" In Anica je kimala z glavo in gledala na velikansko
101 6 |      ničesar, saj si dobro založena z obleko. V treh letih je
102 6 |             ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom motrila
103 6 |          vstal precej rano in odšel z doma, in Anica ni vedela,
104 6 |             Anica ni vedela, kaj je z njim. Tudi ji sinoči ni
105 6 |            čakala, da govori zvečer z njim. In vzela je mero tašči
106 6 |             Samo za čas je prestala z delom in si pomela roke,
107 6 |           vprašal mož. ~Ozrla se je z žalostnim pogledom nanj.
108 6 |          Zato je ostala nepremična, z očmi vprtimi v delo. On
109 6 |             in grem in čimdalje sem z doma, tem lažje mi je. Samo
110 6 |           ona. ~"Da," je dejal on, "z mojo materjo se ne moreta,
111 6 |             In tedaj je ona udarila z ročicama in bila vsa vesela,
112 6 |         Anica, "vi zamenjujete lice z na robe, ne jaz. Zakaj kričite?
113 6 |         tako da sta si stala hlapca z oči v oči. Katra je stala
114 6 |             živo rano je zadel fant z opombo, da je na Peči prav
115 7 |     pritekla za njim in ga ustavila z zadevo, o kateri je Šime
116 7 |           odvrnila ona in zamahnila z roko. "Moj denar mi daj
117 7 |             Zato je segla še enkrat z jezno kretnjo po odločnost: ~"
118 7 |             Marjanico in se zaplela z njo v dolgo, srdito obravnavo
119 7 |       starec. ~"Kaj?" je preslišala z desnim ušesom Marjanica,
120 7 |            Starec je žalostno kimal z glavo. ~"Lani so ga kovali,
121 7 |             moža. Zato je zamahnila z roko in rekla: ~"Nekaj plečeta
122 7 |           Nekaj plečeta imam, pojdi z menoj, boš snedel." ~"Ne
123 7 |           Pri tem je Luka vendar še z iskrico upanja svetil po
124 7 |          desetico in je sedel sedaj z zamazano knjigo na kupu
125 7 |      uresniči. Težje je bilo seveda z načrtom, ker mu je pri tem
126 7 |        presodi konje. Tudi je čakal z nestrpnostjo, da pride čas,
127 7 |           Arabca za jedre žrebce in z velikim zanimanjem čital
128 7 |           ni vre dna, da bi govoril z njo. Če pa je pomislil,
129 7 |         imel Anže nikogar, ki bi se z njim razgovarjal o najljubšem.
130 7 |             mu je obesil na vrat in z neskončno potrpežljivostjo
131 7 |      drobnega"." In stegnil je roko z ovojem tobaka proti starcu.
132 7 |          burno jo je pognal od sebe z grozno opazko: prazna! ~
133 7 |               je kimal živahno Anže z glavo in mislil, kako bi
134 7 |           je godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje. ~"In
135 7 |          goldinarja." In Luka se je z vso vnemo obrnil proti hiši,
136 7 |             hiši, medtem ko je Anže z dolgim obrazom gledal za
137 7 |        skušal nasmehniti, ko je šel z Anico mimo. ~"Krvav je!"
138 7 |           umrl?" ~Luka je skomiznil z ramama in odšel proti hiši.
139 7 |       mislila, ali ga ne bi prijela z obema rokama in ga nesla
140 7 |     znamenje! ~Stoprav, ko sta bili z Marjanico spravili Jurija
141 7 |    privadila poslušati Anico vselej z desnim ušesom. Nato je Anica
142 7 |            tiho je postavila posodo z gorko limonado, katero je
143 7 |          dejal: ~"Malo veselja imaš z menoj, saj vem. Zato mi
144 7 |             res?" ~"Res," je kimala z glavo jokajoča in smehljajoča
145 8 |         sedela pri gugajoči se mizi z oči v oči, in na mizi mej
146 8 |         Mislim!" je dejal in udaril z roko po mizi in pogledal
147 8 |               Pustimo," je zamahnil z roko, ko da ni vredno, da
148 8 |     šepetaje rekla: ~"Ali stojiš ti z menoj, stojiš?" ~"Kakor
149 8 |           na Peči!" ~Prikimal si je z glavo in začel žvižgati
150 8 |           da se je pobliže spoznala z njim. Vedno in vedno zopet
151 8 |             ne boj. Sem že govorila z Jurijem. Juri Tomaža tudi
152 8 |             starega Luko v pogovoru z Nežo, katerega so spremljale
153 8 |             potrebuje. Anica je šla z Marjanico v kuhinjo. Tam
154 8 |            In to jo je napolnjevalo z nevoljo. ~"Ali si ti otročji,
155 8 |           počakal. Lipe je po kimal z glavo v pozdrav. Tomaž je
156 8 |             čez obraz in pokazal je z roko pod most. ~"Če misliš
157 8 |       drhtel glas. ~"Pride za menoj z vozom!" je odvrnil. ~Tedaj
158 8 |            spraviti mater popolnoma z Anico. Čim bliže pa je bila
159 8 |             ga je mučila ona zadeva z Anico. Spraviti jo z materjo,
160 8 |         zadeva z Anico. Spraviti jo z materjo, navezati eno in
161 8 |             in tozadevno je govoril z Anico, toda tako, da je
162 8 |            je sklenil Juri govoriti z materjo. In tako je dejal
163 8 |            vesel. Vi ste tako dobri z menoj, in Anice sem tudi
164 8 |          sem hude jeze. Potrpela bi z menoj. In krivice ji tudi
165 8 |             jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom ujedala. Pa
166 8 |           prijetno govoriti o Anici z menoj " ~"In nima nobenega
167 8 |         kratkem vdova , ta misel je z grozno težo pritiskala na
168 8 |          več!" ~"Hm," je skomiznila z ramama Katra, "to je morda
169 11|          prišli kmetje, je barantal z njimi ali pa jih dražil. ~"
170 11|           nekdo, "dobro vem, kaj je z amerikanskim mesom. Sama
171 11|            povrh." ~Šime je odmajal z glavo in rekel: ~"Trda je
172 11|           pri tem neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod lope gledajočega
173 11|          Notri v sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar
174 11|         toliko jeze, da se je Anica z grozo začudila. Toda tudi
175 11|            se vrnila za nekaj hipov z opombo, da bi kravo laže
176 11|          Mesar je izvlekel listnico z bankovci in naštel osemnajst
177 11|        Katra. ~"Štiri!" ~Katra maje z glavo. ~"Pet, pa naj vse
178 11|              sem prišel ravnokar že z Rovta." ~"Kaj si pa delal
179 11|        Anici, ki ji je pomagala, da z Nežo ni nobenega prida,
180 11|                Res je," je prikimal z glavo Luka, "ne zapusti,
181 11|        odvrnil živahno in jo motril z veselo brezskrbnostjo. In
182 11|            ženi sobo, jo je navdalo z zadoščenjem. Čutila je,
183 11|           srce. ~"Ti?" je pogledala z jasno izraženo zaničljivostjo
184 11|            vrata, in je prišla Neža z lučjo. Anica je planila
185 12|              ne izdajte me! ~Šla je z drugimi k večerji. V sobo
186 12|    Marjanica ni jedla nikoli skupaj z drugimi, češ, da kot kuharica
187 12|         užalil Tomaž, češ, da cmoka z ustnicami. ~V sobi je bilo
188 12|             mene!" Tašča je udarila z roko po mizi, Tomaž pa se
189 12|           bil dvignil Juri glavo in z nekako nestrpnostjo gledal
190 12|              ko da čaka. "Kaj imajo z menoj?" je pomislila Anica,
191 12|           pomislila Anica, ozrla se z zadnjo močjo na Katro in
192 12|           stopila tik pred taščo in z malo tresočim, toda čudovito
193 12|         znan glas od nekod. ~"Juri, z Bogom!" ~Potem ni slišal
194 13|            je zakrilila in zalomila z rokama: ~"Oh, Juri, kaj
195 13|            ji je odvalil od srca in z vztrajnostjo se je borila
196 13|          sunek vetra je bušil Anici z dvorišča nasproti. Stopila
197 13|         Dasi že prileten, je vendar z dokaj prijaznimi očmi premotril
198 13|           je spet odšel in se vrnil z jedjo in nato prisedel k
199 13|            je pregledoval račune. ~"Z ženo se menda prav ne ujemata,"
200 13|           se mu je lice zresnilo in z naglo kretnjo se je sklonil
201 13|             Je že v redu," je dejal z dokaj trdim glasom Lipe, "
202 13|             vino na ustnice in pila z veliko slastjo, zlasti še,
203 13|            bil prikril svoje znanje z njo. Istotako tiho je zašepetala: ~"
204 13|           ki je odšla zadnje jeseni z možem nekam na Nemško. Ta
205 13|    dobrovoljen nasmeh preko lica in z mehkim, toda prepričujočim
206 13|          hotel reči, da je prevzela z dnem, ko se je možila na
207 13|           kako se je bila neke zime z neke strehe usula na vas
208 14|          Anici, še Neža je potrpela z njo. Samo Katra je bila
209 14|            Katra je bila čudno trda z njo. Ni je mogla pogledati,
210 14|          vtis, da je skoro polmrtva z drhtečimi ustnicami padla
211 14|        oblečeno ležati na postelji, z rokama preko oči in še vedno
212 14|             tako boji? Pristopil je z leščerbo prav k nji in jo
213 14|            Aj, je lepa mlada Breda,~z okna v belo polje gleda;~
214 14|              ob stezici je meglica.~Z okna v belo polje gleda,~
215 14|          Čitaj, čitaj," je šepetala z napol zaprtimi očmi. Anže
216 14|             je trudnih konj sapica;~z Bogom draga moja mati,~ko
217 14|        imela oči zaprte. Zgenila je z glavo, Anže pa je čital
218 14|             v glavo iti noče,~da bi z vami zasedlala,~revna, oh,
219 14|             Tu pa je prenehal in se z novim začudenjem, odkod
220 14|             so ti svéti naši:~Bi li z vinom ti napila,~ga na skalo
221 14|           zvit smehljaj čez lice in z glavo kimajoč je čital: ~
222 14|            Spazi ženin jih na poti,~z grada jim hiti naproti.~
223 14|          bila podobna žalosti leva. Z rokami stiskajoč glavo je
224 14|            ga niti sedaj ni opazil, z nekako nestrpnostjo je čital
225 14|              ji postlali in jokali.~Z glave Breda pečo vzame,~
226 14|            je nekje nekdo zaškripal z zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo. ~"
227 14|              kaj se je bilo zgodilo z njim, čutil pa je, da je
228 14|          Potem pa si je pokril lice z rokama, in Katri se je zdelo,
229 14|           umela. ~Juri pa se je vil z grozovito mislijo skozi
230 15|        Preko doline je šinil žarek, z veje na vejo, z ivja na
231 15|        šinil žarek, z veje na vejo, z ivja na ivje. Kot ognjene
232 15|          svoje misli. Nazaj k tašči z ledenim srcem, nazaj k ljudem,
233 15|          hotel potegniti nekaj pota z vozom. Ni hotela. Do zadnjih
234 15|       spodbujajoče besede za njo in z njo, in njegove resne, mirne
235 15|        veselje popolnoma zakriti in z resnim, očitajočim glasom
236 15|         vrnila!" ~"Da," je odvrnila z rahlo vznemirjenim glasom. "
237 15|             si bil prvič tako čuden z menoj. In tega ne morem
238 15|          trgu. Zato ni omenila niti z besedo Lipeta. Njemu pa
239 15|        tolažeča se je hitela domov. Z vihrajočo rdečico v licu
240 15|              Pri njem je bila mati, z prezirljivo resnostjo se
241 15|        prosim!" ~Katra je zamahnila z roko in dejala: ~"Tako,
242 15|             lovila za rob postelje. Z groznim strahom je gledala
243 15|          moreš tajiti, da nisi bila z Lipetom?" je zaklicala Katra. "
244 15|         Anica, da mož nemirno grabi z roko za odejo. ~"Torej ne
245 15|        vrnila? Povej no!" ~Anica je z blaznim smehom motrila taščo.
246 15|      nemirno lice moževo. Toda niti z eno besedo ji ni prišel
247 15|     zavedeti, kaj se je bilo godilo z njo, in kaj bi se bilo zgodilo,
248 15|            prihitel Anže za njo, in z nekako sveto grozo je ponavljala
249 15|           je luč. Ležal je negiben, z očmi uprti mi v strop in
250 15|            jo je prijela za roko in z drhtečim glasom je govorila: ~"
251 15|             jo je zagledala stopiti z Anico izza vogla. Čula je
252 15|             ugledala gorečo Sodomo. Z ustnicami je gibala, ali
253 15|         mrtev. ~"Juri," je govorila z brezizraznim nasmehom, "
254 15|         drži v roki košček papirja. Z nekako brez miselnostjo
255 16|              Troje žen pa je sedelo z resnimi, topimi obrazi v
256 16|            je bila rejena v primeri z onima. Bile pa so to: botra
257 16|             kave ter jima jo mešala z žganjem; bila je nadalje
258 16|             kropili," je pripomnila z rastočim glasom Cilika Kloto
259 16|       Lahezis. Pri tem je zamahnila z roko proti Recljevi, nakar
260 16|   dobrodušna Atropos srečno krenila z glavo v stran in s pojočim
261 16|         kraja pobira!" ~In Parke so z vidnim užitkom srknile dehteče
262 16|             pognala kvišku in rekla z grozečim glasom: ~"Ali je
263 16|             mu je sevala v očeh, in z dobrohotno radostjo je prikimal
264 16|           zasladkala Atropos, ko da z vidnim veseljem predstavlja
265 16|            je posegel po steklenici z žganjem, da poplakne ginjenost,
266 16|             in rožni venec v rokah, z obličjem, mirnim in tihim
267 16|             so se ljudje ob odru in z napeto radovednostjo motrili
268 16|            in bi se rada pogovorila z njim: "Ko si živel, nisi
269 16|             je moliti in je mislila z grozo in velikim usmiljenjem
270 17|             li hoče in sme govoriti z Anico. Končno se je Marjanica
271 17|            na Dunaju na cesto doli. Z grozo je gledala na Anico
272 17|             bližina jo je navdajala z gnusom in strahom. Pred
273 17|                Pojdite!" ~Zmajal je z glavo in dejal: ~"Vaš prijatelj
274 17|            ni premaknil in dejal: ~"Z vami je težko. Naj bo, napravim
275 17|             dasi je še vedno kazala z roko na vrata, je govoril
276 17|               Ne, ne!" je zamahnila z roko. V naslednjem hipu
277 17|            samo. Ona pa se je vrgla z obrazom na posteljo in čutila,
278 17|       omadeževana in onečaščena. In z grozo je mislila na moža,
279 17|            do tega človeka, ki niti z dobrohotno in močno samozatajo
280 17|            bi se morala zadovoljiti z gotovo izplačano ji svoto,
281 17|           ste se ženi vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej ona
282 17|             bodočnost in zdaj zopet z bridkostjo na preteklost.
283 17|            je prav živo, kako sloni z glavo med rože naslonjeno
284 17|           videl, morda jo je klical z zadnjimi močmi, in Marjanica
285 18|            ni mogla, kaj da je bilo z njo popoldne, čemu da so
286 18|              sedel za mizo in kimal z glavo ter govoril: ~"Pa
287 18|          nas, da se Bog usmili." In z Jerico je od hitela nato
288 18|           Celo noč je bedela Jerica z Marjanico pri Anici. Okoli
289 18|             strahoma razprle oči in z odprtimi ustmi je gledala
290 18|            nič ne dajo!" Zmajala je z glavo, češ, da ne mara,
291 18|              Toda fant je skomiznil z ramo, segel v žep in izvlekel
292 18|           pa je gledal doli po sobi z resnim licem, ko star očanec,
293 18|      nezavedno "zmotila" in si tako z grižljajem otela moči. Gospodinja
294 18|            kam, kam?" ~Marjanica je z drhtečimi rokami iskala
295 18|           rokami iskala voščenke in z glasom od joka hripavim
296 18|           Marjanica se je dotaknila z desnim ušesom teh šepetajočih
297 19|            se čudovito hitro vrnila z mogočno cilarico in jo dala
298 19|          uho nad bolnico in zmajala z glavo. ~"Ali ni rešitve?"
299 19|            ni za hip premaknila oči z nje. Marjanici pa je pomigala
300 19|            Marjanici pa je pomigala z roko, naj molči. Smrtna
301 19|         sredi ceste, zamahnila nato z roko proti Peči in zamrmrala
302 19|     govoriti o nji in je skomiznila z ramama, češ, da ne razume,
303 19|        sedel na tla in podprl glavo z rokama. Tako je sedel dolgo.
304 19|            sobi so se robato šalili z gostilničarko, Luka pa je
305 19|             Hanca in ga ustavila: ~"Z mano boš šel, ti leseni
306 19|          človek le tako sam ne bil. Z dolgov je, hvala Bogu, ven,
307 19|           zmenili, da se Luka vzame z Jerico. ~"Takoj je pa ne
308 19|           Sirk, pa goni in goni, da z vozništvom ne bo nič več.
309 19|           on še? Samo on? Ona Hanca z bleščečimi zobmi, ona tudi
310 20|       Marjanica na krožnik berivke. Z veselja žarečim obrazom
311 20|           videl prihajati Marjanico z Zaplotarico. Stopil je ženskama
312 20|         dasi ga je Marjanica merila z divjimi pogledi. ~"Aha,"
313 20|      vprašal fant. ~Ona je odkimala z glavo, češ, da naj molči.
314 20|              leze. Zdaj jo okleplje z mrzlim telesom krog srca,
315 20|         Marjanica je stopila v sobo z vročim vinom. ~Zdravnik
316 20|            vse in samo stekleničice z resnotajnimi napisi je pustil
317 20|             prsti. In potem prikima z glavo in se pokloni. Katra
318 20|            ji žilo. Zadovoljen kima z glavo, rahlo ji poboža z
319 20|            z glavo, rahlo ji poboža z roko čez čelo. Anica čuti
320 20|              da je Katra razmaknila z robom skodelice njene ustnice,
321 20|        hipov molče. Nato zmaje Luka z glavo in šepeta: ~"Pojdi,
322 21|           se ni! ~In od tedaj je še z večjo vnemo gojil svoj Kuk.
323 21|           da je potrebno, da govori z njim. Nekako zapuščeno se
324 21|          zamahnil, ko da je užaljen z roko, rekel pa ni nič. ~"
325 21|             za vas," je kimal Tomaž z glavo. "Pa saj ste vedela,
326 21|           planila kvišku in udarila z roko ob mizo in se nagnila
327 21|       nikogar nimam, ki bi govorila z njim. Tomaž, ali ti morem
328 21|          vendar ni bil skoro nikoli z njo. In dasi se je toliko
329 21|             pa je odšla, so me dali z njo. Pa nisem šla rada.
330 21|             bolje." ~Deček je kimal z glavo. Deklica ga je gledala
331 21|          oče in mati, in da je križ z menoj. Da je bila moja mati
332 21|             deklica in še prikimala z glavico. Potem pa je vprašala: "
333 22|         Neža je bila hudo srdita in z grabljami je zamahnila proti
334 22|       trebila. Zdaj pa sta prestala z delom in se merila s pogledi,
335 22|             vzameš. Pa si se zmenil z njo, pa si se! Pa ne boš,
336 22|         Prav mimo nosu mu je mahala z grabljami. "Molči, hinavski
337 22|          dovolj grda!" je pripomnil z visokega, krasnoslovskega
338 22|            tedaj pokazal Anže in se z veliko radovednostjo pripodil
339 22|             korak nazaj in zamahnil z besedo proti Neži: ~"Zdaj
340 22|         godu, zakaj imel je opravka z Anico. ~"Tako sem pogledal
341 22|            Anici, da bi rad govoril z njo. Posedel je nekaj časa,
342 22|          korakov stopite vi, Anica, z mano." In proti Katri se
343 22|             da naj ne govorim razun z njo." ~"Kar pojdi z njim,"
344 22|           razun z njo." ~"Kar pojdi z njim," je dejala Katra Anici.
345 22|            in se vrnila kmalu zatem z razvezanim detetom in stopila
346 22|          vrneva. Zdaj lahko govorim z njo." ~Nič kaj ni bila Anica
347 22|          nad njim. ~"Pogovorjena je z njim, svoje reči ima z njim.
348 22|           je z njim, svoje reči ima z njim. Hinavka je." Nevede
349 22|            otroku, namočila mu rano z oljem in jokala: saj je
350 23|         zunaj. Smejalo se je solnce z neba, in smejale so se trobentice
351 23|         tokavah so zvonili zvončki. Z gora, kjer so bile senožeti,
352 23|          Marjanica. Pa kdo gre neki z njo? Prav nič ga ne poznam!" ~
353 23|              da je tudi tujec zavil z Marjanico na Peč, je postal
354 23|      oglasil Anže. ~"Ali ste prišli z doma?" ~"Z doma!" ~"Kaj
355 23|           Ali ste prišli z doma?" ~"Z doma!" ~"Kaj pa Peter?" ~"
356 23|              je vprašal sedaj Anže. Z nekako nemirnostjo je gledal
357 23|            že znano nam steklenico. Z vidnim veseljem je gledal,
358 23|            Ne gre!" je dejal oče in z enim očesom motril temnorjavo
359 23|              ko je Katra zadovoljna z možem, ki ji je laskal,
360 23|             In govorila je prijazno z njim. Zunaj ob hlevu pa
361 23|    izpremenilo veselje v žalost, in z nekako nestrpnostjo je čakal,
362 23|         Slavi naj njegovo vstajenje z jutrom in solncem in ptičjim
363 23|             slaviti dostojno obenem z nedolžno naravo, mi, njegovo
364 23|         cerkve ji je nekdo po kimal z glavo, ozrla se je --, bil
365 23|       dobrega prijatelja, in čudno: z nekako gotovostjo se ga
366 23|            nadejala. In res je stal z vozom na cesti, in ko je
367 23|           se je spomnila doživljaja z njim in zardela. Dobro ji
368 23|             je bila tema. ~"Zdaj pa z Bogom," je rekla nato, "
369 23|        misel, ko je primerjala moža z Lipetom, je oživela v njej. ~
370 24|             stopil pred njeno dušo. Z nekako nežnostjo je mislila
371 24|          besede, ki jih je govorila z njim. Ali iz te nežnosti
372 24|          Vdovi se je srce napolnilo z žalostjo. Začutila se je
373 24|             je bila planila kvišku. Z grozo se je zavedla, da
374 24|              Nisi? Zakaj neki si mu z lažjo zastrupila življenje?
375 24|            bo šala. Ali veš, kaj bo z Jerico? Ali veš?" ~"I, seveda
376 25|             se ji zdi, da sedi sama z Anžetom v vozu, in on ji
377 25|            obraz. In venomer giblje z ustnicami, in v črnem obrazu
378 25|           Toda ko prikovana ne more z mesta. In žena stoji pred
379 25|           In žena stoji pred njo in z brezzobimi čeljustmi giblje: ~"
380 25|             Gnusne, pisane kače so. Z vijoličastimi jeziki smučejo
381 25|        gnusa. ~Toda ženica se smeje z brezzobimi čeljustmi. Jerica
382 25|           igrač nima, naj se poigra z njimi. Naj se!" ~Jerice
383 25|               Jerico mine strah, in z veselja drhtečim glasom
384 25|         pozabila ves strah in že je z mamico na Peči. Jerici se
385 25|             dekletom pa stoji Katra z jeznim licem. ~"Ali bo kaj,
386 25|           si začela oblačiti krilce z velikimi rdečimi pikami. ~
387 25|      zazdelo, ni govoril nihče tako z njo, in skoro smešno se
388 25|      zazdelo, da je Luka tako dober z njo. ~"Jerica," je govoril
389 25|         grabila od bolečin prevzeta z rokama po borni odeji. ~
390 25|          mogla priti bolna v dotiko z domačimi. ~Nekako pomilovalno
391 25|        dejal fant in mirno potegnil z nožem križ čez potico in
392 26|        videl --" ~"Hanco!" je dejal z glavo kimaje Luka. ~"Kaj,
393 26|        vendar nisi pijan, Luka!" je z rokama zalomila Marjanica. "
394 26|            on umel Marjanice. ~"Ena z lepimi zobmi?" je vendarle
395 26|           je dejal kmet in zamahnil z roko proti svojemu domu. "
396 26|            planil pred kmeta pes in z veselim lajanjem pozdravil
397 26|             je res stopil mlad fant z malim otrokom v naročju
398 26|        kruhom." ~"Daj sem, pa pojdi z otroci k maši!" je velel
399 26|             Tako!" je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo pokimal
400 26|            pokimal Petru. "Pa pojdi z menoj!" ~Luka in kmet in
401 26|               Luka in kmet in Peter z otroci so krenili v hišo
402 26|           Sam pa je šel in se vrnil z gnatjo in potico in mogočno
403 26|          nož in si odrezal kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil,
404 26|           je hotel na tla in ceptal z nožicama: ~"Mama, mama!" ~"
405 26|        opojnost se ga je polaščala. Z njo so prišle tudi lepše
406 26|        krivi nesreč in žalosti." In z bridkostjo je mož mislil
407 26|             je bilo prav, da sva te z očetom silila. Prav ni bilo,
408 26|           da tega prej nisva vedela z očetom. Potem sva oba vedela,
409 26|              da mora biti tako." In z nekako grozo je rekel na
410 26|     močnejše so bile te misli Luki. Z nekako silo so vstajale
411 26|              Katra, imej usmiljenje z dekletom." Istočasno se
412 26|          odprla. Lepo rejena ženska z belim predpasnikom je odprla
413 26|       odprla. Na vratih je stal mož z belim prtom okoli vratu. ~"
414 26|          vse zaman!" je mislil. "To z zdravniki ni drugega, ko
415 26|            gledala. ~Luka je zmajal z ramama. ~"Kje imaš Hanco?"
416 26|        mrmral: ~"Zakaj nisem skočil z brvi!" ~Anže in Marjanica
417 27|            pogorelci so se zglasili z lesom prve dni pri Pušarju,
418 27|       katerega bi ona hotela. Pušar z Urhom še ni bil napravil
419 27|            dne poiskala in započela z njim sledeči pogovor: ~"
420 27|           Toda on je zamahnil jezno z roko in hotel iti. ~"Ali
421 27|            povem, kake namene imate z njo? In tudi pri sodniji
422 27|           Eh," je zamahnil nevoljno z roko. ~"Glej," je rekla, "
423 27|         narediti, kakor če bi držal z Anico. Z njo, ne!" ~"Judež
424 27|          kakor če bi držal z Anico. Z njo, ne!" ~"Judež nisem!"
425 27|          bom se hudovala in kregala z Bogom. Če mora umreti od
426 27|             ko da jo je sunil nekdo z nožem. ~In čim dalje je
427 27|    brezupnejši je bila Anica. Skoro z nestrpnostjo je čakala. ~"
428 27|        Čudovita mirnost je govorila z njenega lica. Molče je odšla
429 27|             se je še nadalje godilo z njo, se ji je zdelo ko v
430 27|              čemu je vse tako čudno z njo. Nekaka prostost je
431 27|             se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel
432 27|             ji je zasmejala. ~Da bo z dokazi dognala, je odvrnila
433 27|            boj! Katra bo obračunala z menoj! Vem za njo zdravila,
434 27|           Fant je odšel in se vrnil z ruto. Čisto miren je bil. ~"
435 27|        tedaj priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo, postal za
436 27|             kadar ga preveč piješ!" Z nekako trpkostjo je pogledal
437 28|             najbolje, če se poravna z Nežo in se vzameta. In vzameta
438 28|            imela kmalu dovolj posla z novo tovarišico, ki je bila,
439 28|           vedela ne ena, ne druga. ~Z otrokovo smrtjo je bil Pušarjev
440 28|            celó pravdo proti njemu. Z lahkoto je resni in previdni
441 28|         krotiti svoje divje narave. Z Anico res ni mogla priti
442 28|          določeni dan. ~Po prašnih, z zaboji založenih stopnicah
443 28|            dvignila. Prikimal ji je z glavo, pomignil mlajšemu
444 28|         stroški znašajo do sedaj... z vsem spoštovanjem..." ~Tedaj
445 28|             dejal, da je zadovoljen z vsem, da pa so pri stvari
446 28|        dokaz? ~Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da je reč zelo,
447 28|           Anica iz pisarne na plan. Z nekako lahkoto je preje
448 28|          roko in jo gledal mirno in z nekako tiho žalostjo. ~"
449 28|             nekako tiho žalostjo. ~"Z Bogom!" je rekla naglo. ~"
450 29|          Prihrumela je za nekaj dni z Jerico nad starca, potisnila
451 29| Smrekarjevim hlevom in jo po močilo z glavo nizdoli v motno vodo,
452 29|            je šklepetalo ubogo dete z zobmi. ~"Če ne greš do jutri,
453 29|            zavzel za deklico, če bi z revico res ne mogli kam. ~
454 29|             Bil je že malo pijan in z roko je udarjal ob mizo. ~"
455 29|           dejal, ko sta ostala sama z Luko, "midva sva prijatelja,
456 29|          Tomaž je skrivnostno kimal z glavo, kakor da pritrjuje
457 29|          začel skrivnostno šepetati z Luko... ~* * * ~V somraku
458 29|             od trudnosti in strahu, z malo culico pod pazduho
459 29|       zadnje bolezni se je spomnila z nekako veselogrenko zavestjo.
460 29|             domislila večera, ko je z Anžetom izbirala krompir.
461 29|          Luka, Anica in Marjanica? ~Z vso ljubeznijo je mislila
462 30|             Pri tem je gibal starec z ustnicami, kakor da govori
463 30|          dejala. "Če hočeš govoriti z njo, moraš iti v trg ali
464 30|             Toda kaj je neki počela z njo, kako jo je spravila
465 30|       ustnice in pil. Nato je začel z mrzlično naglico mašiti
466 30|            dalje. Toda vdala se ni. Z nekako odločnostjo je govorila
467 30|         znova. Marjanica je zmajala z glavo in odšla v kuhinjo
468 30|          razvnela in začela pogovor z vozniki in gosti v sobi. ~
469 30|            sam pri sebi. Ob enem je z veliko ljubeznijo mislil
470 31|         glasovi. Prižgala je luč in z nekako sveto grozo opazovala
471 31|               je stiskala obnemoglo z rokama pekoči senci. Ni
472 31|             Ni razumela, kako je to z njo. To je posledica, je
473 31|            Marjanico, ki je strmela z nemo grozo napol oblečena
474 31|               Marjanica je pokazala z roko na Katrino sobo. Toda,
475 31|              jo je vlekla Marjanica z vso silo od vrat.  "Pusti
476 31|            Skočila je h Katri in jo z velikim naporom izkušala
477 31|             ji je leglo okrog vratu z veliko silo dvoje rok in
478 31|         mleka in začel pripravljati z očividno vznemirjenostjo
479 31|        orožnik in ji velel, da mora z njim. ~Razumela je. ~"Vi
480 31|          Nekaj hipov pozneje je šla z orožnikom po bregu dol in
481 32|             rešil iz rok umirajoče? Z drhtečimi prsti se je dotipala
482 32|             je!" Starec je prikimal z glavo; Anica je čutila,
483 32|             da je ni umel. ~"Kaj bo z menoj?" je vprašala. ~Starec
484 32|          ljudje so sedeli že tu, in z vsemi je delal enako. Zanj
485 32|           se morali pač zadovoljiti z ono, ki jo kuha zavod. In
486 32|         hipoma sodnik. Prikimala je z glavo in rekla: "Vi mislite,
487 32|             Katra večkrat postopala z njo grdo, kakšne misli da
488 32|         zapustila Marjanica Anico. ~Z velikim zadoščenjem je napolnjevala
489 32|          paznik je kimal zadovoljno z glavo, in ko mu je ponudila
490 32|            sramota tvoje nagote; in z očesnim mazilom pomazili
491 32|         pojdem noter k njemu in bom z njim večerjal in on z menoj.
492 32|           bom z njim večerjal in on z menoj. Kdor premaga, mu
493 32|          premaga, mu bom dal sedeti z menoj na mojem sedežu, kakor
494 32|          čitati v knjigi razodetja, z nekako grozo je pomislila
495 32|        Anico za knjigo, je prikimal z glavo in pripovedoval: ~"
496 33|           nista videla še nikoli in z nekaterim strahom sta izogibala
497 33|          zdravniki." Luka je zmajal z glavo. On je bil, ki je
498 33|           zmedenosti in se istoveti z osebo, ki je že davno umrla,
499 33|           vstal s svojega sedeža in z mehkim sočutjem opazoval
500 34|        prognanih in jih preizkušalo z bolestjo, predno jim je