Chapter

 1 1 |           da samo pleše in da ni nikogar, ki bi delal. Za ognjiščem
 2 1 |      nasproten in hudoben? Glej, nikogar nimam, in še moj mož je
 3 3 |       svetu." ~Ona je molčala. ~"Nikogar nimam svojega, samo tebe.
 4 3 |          pred se v belo mizo, in nikogar ni bilo, ki bi mu bil rekel
 5 7 |    spokornica. Tako ni imel Anže nikogar, ki bi se z njim razgovarjal
 6 7 |        grobove, ni sprva opazila nikogar. Potem pa je zagledala čez
 7 15|        ti obljubim, da ne vzamem nikogar več. Juri, do smrti nikogar!"
 8 15|      nikogar več. Juri, do smrti nikogar!"  Začutila je, kako je
 9 15|      Marjanica in se ozrla. Toda nikogar ni bilo za njo. ~"Kaj?"
10 20|         je ozrl ali videč, da ni nikogar pod lopo, je zamodroval: ~"
11 20| Marjanica, kje je babica? Nikjer nikogar. Pač, tam ob koncu postelje
12 21|        tega, nihče me ne razume, nikogar nimam, ki bi govorila z
13 21|           Zakaj ne morem ljubiti nikogar, ne nje, ne njegovega otroka.
14 23|       sem, za delo nisem več, pa nikogar nimam." ~"Prej ste nas pa
15 24|         ga sme ljubiti; ona nima nikogar. Pač ima dete. Ali tudi
16 26|      Luka, "neka sirota, ki nima nikogar." ~"Aha," je odvrnil kmetič, "
17 26|       potrkal. Ali dolgo ni bilo nikogar. Potrkal je v drugo, v tretje.
18 27|      sploh misliš, da ni na Peči nikogar, ki bi ti smel predpisovati,
19 27|       koga doli?" je vprašala. ~"Nikogar," je dejal. ~Tedaj se je