Chapter

 1 2 |    nekaka groza, ko so zaslišali nenadoma tuj glas: "Ne več, stric!" ~
 2 2 |        govoril sam s seboj -- je nenadoma vstal in se odpravil raz
 3 6 |        bilo zgodilo kakor čudež. Nenadoma se je bila zjutraj dvignila
 4 6 |          pa lepa," je vzkliknila nenadoma, da je zazeblo Anico do
 5 7 |     vedeli, da zna prihodnje dni nenadoma udariti zima in čakajoči,
 6 11|          merili s pogledi, ko je nenadoma viknil zunaj mesar, in so
 7 14|        je presekal mrtvaški molk nenadoma bolesten vzklik. Anže se
 8 14|          bral?" je vprašal sedaj nenadoma Luka. ~"Od hudobne tašče,
 9 18|  popraviti ga. Toda včasih so ji nenadoma misli odbegle Bog ve kam. ~
10 19|        sedaj po dolgem je sedela nenadoma na Peči, ne da bi se je
11 20|       glava v uljnjaku, in potem nenadoma mir, mir... ~Ob Anici se
12 20|        strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma brezkončna tišina. Ali se
13 24|         žalostjo. Začutila se je nenadoma tako zapuščeno. Vsakdo ima
14 24| prihajale. ~"Kaj bi bilo, ako bi nenadoma tako sredi noči prišla ura?
15 27|          bilo le glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila Anica, da
16 29|          morala pospremiti spat. Nenadoma je začutilo ubogo dete,
17 29|           Ali čikaš?" je vprašal nenadoma Tomaž. ~"Žvečim včasih,"
18 29|    nekako veselogrenko zavestjo. Nenadoma pa je stopila mej to hrepenenje
19 29|        odtrgati pogleda od Peči. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da