Chapter

 1 2 |    vina, ki jih njegova težka krošnja ni privoščila v plačilo
 2 2 |       je nosilo. ~"He, Martin Krošnja," je viknil Jurca, ko je
 3 2 | požirkom. ~"Treba te je bilo, Krošnja," je dejal Juri. -- "Pod
 4 2 |   vedel ali govori Martin ali krošnja. ~"Pod njim se ni zlomila,
 5 2 |      je resneje dejal Martin. Krošnja je kljubovalno molčala.
 6 2 |       še prelahka, še pre... ~Krošnja je molčala trdovratno, Juri
 7 2 |    resnici se mu je zdelo, da krošnja samozavestno ponavlja: ~"
 8 2 |      tu, kaj, krošnjica?" ~In krošnja sedaj ni molčala. Možu se
 9 2 |     Tako je zavladala na Peči krošnja in se utolažila. Ali motila
10 2 |       plačilo sveta. In stara krošnja je občutila to bridko resnico
11 2 |      se ni zmenil več za njo. Krošnja je hotela sprva s kljubovalno
12 2 |     bil lažji. Za sina! Uboga krošnja! Z zavistjo je gledala,
13 2 | Drugega jutra je v podstrešju krošnja notranje radosti in škodoželjnosti
14 2 |       se smejati. In tedaj je krošnja utihnila. Gospodinja se
15 2 |      ker je sprva dan za dnem krošnja podpihovala nežno srce in
16 26|      prodal, je bil rekel. In Krošnja se ni šalil. Še tista njiva
17 26|       tem?" ~"Potem je prišel Krošnja. "Prodal bom!" je rekel. "
18 26|       neke dekline?" je rekel Krošnja. In prav tedaj si prišla
19 34|          Tako je odkraljevala krošnja na Peči in zakraljevala