Chapter

 1 3 |     kakor je mislila in to zelo glasno. V mladih letih je bila
 2 4 |         To že ni res!" je rekla glasno in razločno. ~"Je res!"
 3 5 |         Iz kuhinje je bilo čuti glasno vikanje.  "Ali že greš?"
 4 5 |  Marjanici iz ust tako hitro in glasno, da Neži ni preostajalo
 5 5 | prebiral." ~"Ne, ne," je mirila glasno Marjanico Anica, "doma ju
 6 5 |        dekli in poslušala njeno glasno govorico in se ji nasmihala,
 7 6 |     preprosti navadi živahno in glasno. Pripovedovala je o nekem
 8 8 |      kmalu je bilo čuti njegovo glasno smrčanje.  Zunaj je bilo
 9 11|          in posrečilo se mu je. Glasno je viknila: ~"Tega ne delaj,
10 13|        je začel govoriti precej glasno: ~"Nisem še dolgo tu, pa
11 13|           Osupli so se ozrli na glasno govoreča možje pri kvartah ... ~ ~
12 19|     neumna. Jaz, pa neumna." In glasno se je zasmejala, in celo
13 26| privihralo dvoje otrok naproti. Glasno sta vikala: ~"Ata so prišli!" ~"
14 26|           Anže!" je dejal skoro glasno Luka. ~"Peter je," je velel
15 27|         le postopa. Mar mu bo!" Glasno pa je dejala: ~"Pusti mi
16 27|      boreča se, čuti je bilo le glasno sopenje. Nenadoma pa je
17 31|       je vsnula. ~Zbudilo jo je glasno vikanje. Planila je kvišku;
18 32|       Anica je slišala od nekod glasno padanje rosnih kapelj. Stopila
19 33|          je planila k Marjanici glasno ihteč: "Marjanica, prosta