Chapter

 1 1 |         ženo Jurijevo botro, je prikimal trikrat, zamahnil nato z
 2 2 |         vem, vem!" je navdušeno prikimal Jurca. ~"Ali ste slišali
 3 2 |        zdaj veš?" In ker je sin prikimal z glavo, je sklenil Juri: ~"
 4 2 |     njim se ni zlomila, ne," je prikimal svatom Juri, "saj je sestradan
 5 4 |     smem?" je zadrhtelo v nji. ~Prikimal je in se zopet zagledal
 6 8 |         mi bo!" ~"Tisto pa!" je prikimal resno hlapec. ~"Vse je bilo
 7 8 | smehljaj. ~"Gospodar na Peči!" ~Prikimal si je z glavo in začel žvižgati
 8 11| pripomnila Anica. ~"Res je," je prikimal z glavo Luka, "ne zapusti,
 9 16|        z dobrohotno radostjo je prikimal ženam: ~"Pozen sem, kaj!" ~"
10 21| pripomnila nato. ~"Pametno!" je prikimal Tomaž dostojanstveno, dasi
11 21|     namesto da bi bilo bolje." ~Prikimal je, ali rekel ni nič. ~"
12 26|         je začudila Marjanica. ~Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala
13 26|           Luka je vzel denar in prikimal. Šele po poti se je domislil,
14 28|      Tudi Anica se je dvignila. Prikimal ji je z glavo, pomignil
15 28|     oskrbi v trgu. ~Odvetnik je prikimal in dejal, da je zadovoljen
16 30|     kakor da ga ne razume. Niti prikimal ni. Fant je zagodrnjal nekaj
17 32|         strah me je!" Starec je prikimal z glavo; Anica je čutila,
18 32|       videl Anico za knjigo, je prikimal z glavo in pripovedoval: ~"