Chapter

 1 1 |          zardelo. ~"Ali morda ne smem biti vesela?" Ozrla se je
 2 3 |       premislil? Ostaneš?" ~"Ali smem?" je vprašal. ~"Smeš!" je
 3 4 |      rada enkrat pri nas."  "Ali smem?" je zadrhtelo v nji. ~Prikimal
 4 4 |         greš?"  "Grem, Juri! Ali smem?" ~"Smeš!" je skoro zakričal
 5 5 |    odvrnila žena. ~"Tak lenuh ne smem biti!" je odvrnil mož in
 6 5 |        ko otroci, prav nič se ne smem zanesti nate. To je vse
 7 11|          pa gledaš?" ~"Ali te ne smem?" se je zasmejala in ga
 8 21|        zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po pravici, ali
 9 23|        dejal Anže, "pravi, da ne smem še piskati, da Bog še ni
10 24|      kmalu dete zadušilo. Ne, ne smem misliti! Greh je to. Lipe,
11 24|         Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega nikoli
12 27|   raztogotila ona, "ali morda ne smem?" ~"Seveda smete, pa mene
13 27|           Tisto o Judežu! Saj se smem zanesti!" ~"Eh," je zamahnil
14 28|         Zato, ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila, in oči
15 32| namuznila in odvrnila: ~"Tega ne smem povedati. Saj bi, pa res
16 32|      povedati. Saj bi, pa res ne smem! Toda vzeti moraš, moje
17 34|        ne morem ostati več in ne smem!" ~"Smeš!" je dejala ona,