Chapter

 1 4 |     je kljub temu žalosten in bled. Nihče ne stanuje tako lepo,
 2 4 |       deček pa je žalosten in bled in tih. Tako se je bila
 3 4 |      se je vrnil. Bil je zelo bled, in Anici se je zdelo, da
 4 5 |     oknu mej cvetočimi rožami bled, smehljajoč se ji obraz.
 5 5 |  brnela iz njenih besed. Tako bled in mršav se ji je zdel možev
 6 5 |    krive, ali je bil res tako bled? Tedaj si Anica še ni bila
 7 5 |     Eden od njiju slaboten in bled, drugi velik, lep in močan
 8 7 |       da si briše čelo, da je bled, bled. Ob enem je videla,
 9 7 |       briše čelo, da je bled, bled. Ob enem je videla, da mu
10 15|   Anže. Stal je tik za njo in bled je bil. ~"Kaj je?" je vprašala
11 15|  opazila stoprav sedaj, da je bled. ~"Ali si bolan," je vprašala, "
12 15|   bolan," je vprašala, "da si bled?" ~"Ne," je odvrnil, "sem
13 17|   stal hlapec Tomaž, resen in bled. Sicer ni videla Tomaža
14 19|   šinil v polumraku pred njim bled, droben, dekliški obraz. ~"
15 24|      se odprla, je stal Luka, bled, ali žarečih oči. Čudovito
16 27| dvignila je obraz, neizrečeno bled in bolesten in čakala, da
17 30| vpraševal zanosno. ~"Kaj meni Bled!" je odgovorila Katra. ~"