Chapter

 1 4 |         vas služit in se vrnila stoprav, ko je bila teta tako zbolela,
 2 4 |       ona je bila zadovoljna in stoprav na večer poroke je doznala,
 3 6 |      trota ne bo ločil." ~Sedaj stoprav se je oglasil "oskrbnik"
 4 7 |  znamenje, znamenje, znamenje! ~Stoprav, ko sta bili z Marjanico
 5 7 | bližajoča se je nagnila nadenj. Stoprav sedaj sta ji napolnili srce
 6 11|         zaspala. ~Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo, in zaslišala
 7 12|     premetala vso skrinjo in se stoprav domislila, da v temi ne
 8 13|      naj krene v vas ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala deloma
 9 14|   Jerico. Ležala je nepremično; stoprav, ko je prenehal, so se ji
10 15|    besedah, in Anica je opazila stoprav sedaj, da je bled. ~"Ali
11 15|     zašepetala, "zakaj molčiš?" Stoprav je opazila, da leži nepremično.
12 16|        mraz jo je spreletel, in stoprav sedaj je začutila svežost
13 17|            Dvignil se je v njej stoprav sedaj divji odpor proti
14 20|         pa je mislila, da se je stoprav prebudila iz dolgih in čudnih
15 23|         končno glas spominov in stoprav, ko je stopila Anica iz
16 25|     izvedel za Jeričino bolezen stoprav, ko so jo prenašali v zidanico.