Chapter

 1 1 |      Tu se je vmešal Juri. ~"Mir imejte! Mati, ali se boste
 2 1 |      je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se je zavedla in
 3 1 |   punica --?" ~"Mati, imejte mir," je prosil do smrti plašen
 4 7 | toliko dobro, da je imel tam mir in da se ni umaknil od tam
 5 13|  potoka je vznemirjalo nočni mir. Pošastno se je belila iz
 6 15|     hočeš? Mej nama ni mogoč mir. Ne hlini sebi in Juriju.
 7 18|      težko. Naj umrje, da bo mir. Nikoli je nisi ljubila,
 8 19|       mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo:
 9 19|  mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo: tistega
10 20|  uljnjaku, in potem nenadoma mir, mir... ~Ob Anici se je
11 20|       in potem nenadoma mir, mir... ~Ob Anici se je zgenila
12 20|   Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali. Ali, kaj imajo venomer:
13 23|      prižiga zvezde na nebu. Mir je v naravi, neskončen,
14 25|       Tam se je zjokala. Ali mir se ni vrnil v njeno srce. -- ~
15 31|      več v svojo srečo. Vsaj mir, vsaj mir hočem! Daj mi
16 31|  svojo srečo. Vsaj mir, vsaj mir hočem! Daj mi pokoja, moj