Chapter

 1 5 |     ne bo, z doma gresta." ~"Aha," se je še glasneje zgražala
 2 5 |   sta se vrnila v kuhinjo. ~"Aha, to je za kazen," se je
 3 13|    kar peš hodite?" ~"Da!" ~"Aha," je umoval mož, "pa daleč,
 4 13|      kaj! V mesto?" ~"Ne!" ~"Aha," je potiskal zastajajoči
 5 13|     je pripomniti Kranjca: ~"Aha, naš voznik je že doma." ~
 6 17|  dejala čisto mirno Anica. ~"Aha!" se je oddahnila Marjanica.
 7 19|    da je zelo, zelo rdeča. ~"Aha," je rekla, "če je pa tako!" ~"
 8 20|   odvrnila razgreta dekla. ~"Aha," je dejal cerkovnik in
 9 20|  merila z divjimi pogledi. ~"Aha," je dejal in se smehljal
10 22|      togoti Neža izpulila.  "Aha!" si je mislil Anže, "zdaj
11 23|       ko da se ji dremlje. ~"Aha," je dejal Anže, "pravi,
12 24|       Je preneumen za me." ~"Aha! Kaj pa Anže?" ~"Vidiš,
13 26|  sirota, ki nima nikogar." ~"Aha," je odvrnil kmetič, "bo
14 27|  sedaj na Peči onega tujca. "Aha," je mislil, "si hotel ti
15 27|  Pušarja in tistega Urha." ~"Aha," je dejal hlapec, "pa ste
16 28| prožila odvetnikovo pismo. ~"Aha," je dejal, "s Peči! Dobro