Chapter

 1 4 |        si je z rdečico v obrazu končno le priznala, da ji je Juri
 2 5 |         je tako žalostno, da je končno še Marjanica izgubila dobro
 3 11|     ženski kruh v peč, in ko je končno Marjanica oštela še Jerico,
 4 13| Krčevito je iskala po nedrih in končno otipala bankovec. ~Silen
 5 17|        in sme govoriti z Anico. Končno se je Marjanica vendar toliko
 6 23|       ta strah je bil preglušil končno glas spominov in stoprav,
 7 26|    Doktorja ni doma!" je dejala končno žena. ~Luka se je prijel
 8 28|     Nežo. Ona dediščina je bila končno odločila in tako se je tudi
 9 28|  zapisal si tu pa tam kaj in se končno dvignil, češ, da je treba
10 28|         posedela še nekaj časa. Končno pa se je dvignila in se
11 29|   nečloveško jo je, tako, da je končno Marjanica deklico izvila
12 30|    polagoma vse izrazitejše, in končno je starec vstal ter odšel
13 31|        da hoče doteči zamujeno. Končno pa je ura popolnoma obstala,
14 31|        je posledica, je doumela končno, tega brezbožnega življenja,
15 33|           Veš, Hanca," je dejal končno, "za tvojo hčer naj bo,