Chapter

  1 1 |            zgoden in mrzel, sive megle so se pasle po dolinah in se
  2 1 |               od drevja je kapljalo in so kaplje dolble v premočena
  3 1 |          premočena tla. Od vseh strani so šumele vode in se umazane
  4 1 |                doli na cesto. ~Oni, ki so se bili ustanovili tu gori,
  5 1 |               bili ustanovili tu gori, so dobro označili to rodovitno
  6 1 |              mesto, in nemalo njih, ki so hodili po cesti, je z nekako
  7 1 |              Peč, češ, blagor njim, ki so gori na toplem in varnem. ~
  8 1 |            vrata iz sosedne sobe, kjer so bili doplesali, za mizo.
  9 1 |           lačen in moker." ~Šele sedaj so se ozrli svati na berača
 10 1 |          kozarec in ga izpila. ~Svatje so se umirili, ko da čakajo
 11 1 |              ko moški ob mizo. Pri tem so ji nemirne oči begale po
 12 1 |              je ležala utrujenost. Oči so bile žalostne. Na licih
 13 1 |               In doli konci mize, kjer so sedeli posli, je bilo čuti
 14 1 |                odprta vrata sobe, kjer so se prerivali plesavci. Tedaj
 15 1 |              Ljudje se smejejo. Kaj pa so meni mar ljudje. Kdo pa
 16 1 |        pripovedoval o neki nevesti, ki so ji s petimi vozovi pripeljali
 17 1 |            planila Pečanka kvišku. Oči so ji izstopile iz glave. Anica
 18 1 |            bila skoro spraznila, gosti so čutili, da je bolje, da
 19 1 |               Anica je še videla, kako so se ženi za hip zasvetile
 20 2 | petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali na Peči prav
 21 2 |              niso polivali, kljub temu so se gosti proti jutru ne
 22 2 |             povodenj je bila kriva, da so se bili na Peči pri poročnem
 23 2 |                 in v najlepšem veselju so se veselili svatje. Stara
 24 2 |                moj je že pozabil, kdaj so mu pripeljali balo." ~"Beseda
 25 2 |           Juriju storilo milo in solze so mu stopile na lice in vsi
 26 2 |              mu stopile na lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali.
 27 2 |              in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. Mož pa je zahropel
 28 2 |               je stokal Juri, katerega so bile lastne besede tako
 29 2 |              mu še močjo in molčal, da so svatje in njegova sinaha
 30 2 |         spreletelo ko nekaka groza, ko so zaslišali nenadoma tuj glas: "
 31 2 |       veselosti. Oči, majhne in ostre, so gorele mrzlično,kakor da
 32 2 |            pred svati, in suhe ustnice so se zvijale po grižljajih,
 33 2 |              hoteli vedeti in govorili so vsi vprek. Krošnjar se je
 34 2 |               svojo krošnjo, medtem ko so njegovi lačni pogledi požirali
 35 2 |              in stene. In čim glasneje so se prepirali svati o brvi,
 36 2 |            nekaj let prej dekletce, ki so jo krstili za Ančiko. Ta
 37 2 |            plačilom tega sveta. ~Tedaj so začeli na Peči prezidavati,
 38 2 |              kozolci, hlevi za prešiče so stali v spremstvu mlade,
 39 2 |                veselja željan. Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni
 40 2 |               v vasi. V vsaki gostilni so ga poznali. Za vino je plačeval,
 41 2 |         pogledoval dekletom v lica, da so zardele bežale v hiše in
 42 2 |               zardele bežale v hiše in so fantje stiskali pesti. Ali
 43 2 |               stiskali pesti. Ali bali so se ga in so mu šli s poti.
 44 2 |            pesti. Ali bali so se ga in so mu šli s poti. Drugi so
 45 2 |                so mu šli s poti. Drugi so se mu obesili na pete in
 46 2 |            nekega dne razžalil one, ki so se ga bali, in pozabil napojiti
 47 2 |               pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili, so se ti
 48 2 |              one, ki so se mu hlinili, so se ti zvezali in udarili
 49 2 |         postavil po robu. Pri eni mizi so sedeli oni, pri drugi je
 50 2 |              njega, ki je bil kriv, da so vrgli njo mej staro šaro,
 51 2 |           odsedel kazen. Tiste nedelje so farani ugibali, kdo da je
 52 2 |               je bil "on" in "ona", ki so ju vrgli s prižnice. ~"Domačina
 53 2 |            pripomnil drugi. ~In vendar so ju oklicali, poročila sta
 54 2 |               jaz?" In pri teh besedah so ženi privrele solze v oči
 55 2 |               Bil je deček, in krstili so ga za Jurija, in ko mu je
 56 2 |                je izgubil očeta. Konji so se mu bili splašili in od
 57 3 |                 POGLAVJE~O znancih, ki so še neznani~Z jekleno voljo
 58 3 |              bele, dvonadstropne? Čemu so hlevi? Da bodo prazni? Čemu
 59 3 |            Peči in povsod. Daleč okolu so jo poznali posli. Hlapci,
 60 3 |              poznali posli. Hlapci, ki so bili po sijaju Peči privabljeni
 61 3 |           osramočeni odšli pred časom, so govorili o vragu, ki ne
 62 3 |           ponoči počitka, in dekle, ki so bile zablodile na Peč, so
 63 3 |              so bile zablodile na Peč, so se od jeze jokale še dolga
 64 3 |               je napodila Katra. Posli so bili prišli v tak glas,
 65 3 |             bili prišli v tak glas, da so ljudje cenili njihovo vrednost
 66 3 |        vrednost po številu mesecev, ki so jih preslužili na Peči.
 67 3 |            vživi tako kmalu, in na Peč so navadno prihajali posli
 68 3 |                je govoril. In glasneje so zapele dvajsetice: malo
 69 3 |              ko prejšnji dan. Nevedoma so drugi hlapci in dekle hote
 70 3 |               njimi Tomaž. In pokorili so se mu. On pa je nosil glavo
 71 3 |               je grof, sin pa strada," so pravili ljudje, in smilil
 72 3 |              svoje sovrstnike. Krenili so v gostilno. Juri ni hotel
 73 3 |                bo plačal zanj." Fantje so se zasmejali, Juriju pa
 74 3 |             Dobro, Juri! Ti že lahko," so pritrdili fantje. ~Ko so
 75 3 |               so pritrdili fantje. ~Ko so pili, je stopil Juri h krčmarju
 76 3 |            hotela iz sobe. Prav ta hip so se odprla vrata, in neznan
 77 3 |             bruhnilo iz nje. ~"Prodali so. Saj je že pet let od tedaj.
 78 3 |                   Ni bilo sreče. Odkar so sezidali tisto železnico,
 79 3 |              nisem hotela, zakaj?" Oči so ji gorele v čudoviti jezi
 80 3 |               v čudoviti jezi in solze so ji stopile vanje. Sunkoma
 81 3 |           nista imela sreče. Železnico so preložili in hiša je propadla.
 82 3 |               svoje sestre. V tem hipu so se odprla vrata in od Katrine
 83 3 |         polutemi. Goste mreže pajčevin so visele s tramovja, in ob
 84 3 |                   Ne!" je rekla. "Mama so mi umrli pred devetimi leti."
 85 3 |             pred devetimi leti." Solze so ji zablestele v očeh. Stopil
 86 3 |       samozavestnejši in trši. In lica so ji kipela zdravja, in mogočen
 87 3 |            niso ozrli mnogo nanj. Tako so ginili dnevi in meseci.
 88 4 |                slika, v katere vznožju so potekala leta mladi deklici.
 89 4 |             dasi je deklica rastla, in so ginile zgodnje predstave,
 90 4 |         radovednost v svoje srce. Tako so ji romale od mladega misli
 91 4 |                jih izpraševala, od kje so. In tedaj je Anica slišala,
 92 4 |               slišala zatem, in otroci so pokazali na njo. Sedaj je
 93 4 |                na Anico. Njiju pogledi so se srečali. In kakor, da
 94 4 |              na Peč. Od onega dneva pa so se bile započele nekake
 95 4 |              Pri vas je lepo, tam gori so že trobentice!" je rekla
 96 4 |         trobentice!" je rekla Anica. ~"So," je odvrnil Juri, "ali
 97 4 |                 Prišla sem." ~Njemu pa so se ulile solze čez lice. ~"
 98 4 |              vedela, kaj je to. Nehote so ji prišle solze v oči. Pozabila
 99 4 |             morem izpolniti." In znova so ga polile solze in začel
100 4 |              začeli za Anico dnevi, ki so napravili iz otroka ženo. ~
101 4 |            vaška dekleta in gospodinje so bile z njo zelo zadovoljne
102 4 |             moški, to se pravi fantje, so ji radi dajali v delo spodnjo
103 4 |         tovarišice niso bile sovražne, so vendar molče priznavale,
104 4 |              kakor proti drugim. Anici so ostali fantje tuji, kakor
105 4 |                Jurijem. In spomini, ki so bili davno skoraj ugasnili,
106 4 |            bili davno skoraj ugasnili, so oživeli v Anici, in od prvega
107 4 |          slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko se je drugega
108 4 |          Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile od zanosa
109 5 |            okolu velikega škafa, kamor so polagali krme prešičem.
110 5 |              strmela za njim. ~Prešiči so bili hlastnili po krmi,
111 5 |               je zdel možev obraz. Ali so bile tega rože krive, ali
112 5 |               je pripomnila Neža, "saj so vedno isti." ~"Vedno isti,"
113 5 |            govori tiho. Naj gresta, če so opravki. Toda ne kriči!" ~"
114 5 |             mano? Pa kakšen si, potep, so te Lahovi spet malo potrgali."
115 5 |               in iz njenih drobnih oči so švigali bliski jeze in zloželjnosti.
116 5 |              in solze gneva in žalosti so ji privrele v oči. Tedaj
117 5 |              se le štuliš sem. Gori pa so postelje v neredu, in pometel
118 5 |               oči proti nebu, in tedaj so obvisele te žalostne in
119 5 |            davne pa do najbližjih slik so šle mimo nje, in polagoma
120 6 |             enakomerno v megli, ginili so tedni, da človek res ni
121 6 |           vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci na naduhi in
122 6 |               na Peči. Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela.
123 6 |           obraza. Zamišljene njene oči so bile podobne solncu, ki
124 6 |             bolj slabi jeseni. In zdaj so bile povrhu še megle pokrile
125 6 |               to solnce. In tudi Anici so legle megle na srce. Brezčutna
126 6 |                iz Aničinih ust, in oči so ji v sveti navdušenosti
127 6 |                zaspati!" Dekletove oči so žarele tako čudno v somrak,
128 6 |             napraviti v vasi? Zakaj pa so šivilje, ali zato, da bo
129 6 |                skoraj temno. Vendar pa so bile ure do večera minile
130 6 |               sama v sobi in misli, ki so jo čez dan morile, so se
131 6 |               ki so jo čez dan morile, so se vrnile znova, in znova
132 6 |                pozabil." Videla je, da so mu oči zadrhtele kakor sitnemu
133 6 |            samo znani človeški glasovi so udarjali zdaj pa zdaj Anici
134 6 |               daleč, da ni vedela, ali so bile sanje, ali je bila
135 6 |                resnica: ~Po cesti doli so ropotali vozovi, in nekdo
136 6 |               nesrečnega očeta. ~Tedaj so se odprla vrata in vstopila
137 6 |              izzivala še dalje: ~"Take so te mlade punice! Za nobeno
138 6 |              da trdiš resnico. Na Peči so res troti." ~"Res?" se je
139 7 |                k pozni maši, in s Peči so bili pravkar odšli v vas.
140 7 |            sivim pajčolanom, in kmetje so vedeli, da zna prihodnje
141 7 |         čakajoči, da zazvoni "skupaj", so govorili pred cerkvijo,
142 7 |                mnogo, zakaj ljudje, ki so šli v cerkev, posebno ženske,
143 7 |                cerkev, posebno ženske, so bile izpostavljene opazkam
144 7 |               mlada" s Peči!" In možje so se ozrli na Jurija in Anico.
145 7 |              Tisto že, pa kaj vemo, ko so na Peči sami za se!" ~In
146 7 |           tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev. ~Tam
147 7 |               prešla v solze, in solze so postale glasen jok. Šimnu
148 7 |              misliš, da ne vem, čegavi so bili? Glej, lahko bi rekel
149 7 |          Jezikom pa ne veruj." Njej pa so silile solze v oči, in v
150 7 |         žalostno kimal z glavo. ~"Lani so ga kovali, letos sem ga
151 7 |                Najlepše sanje Anžetove so bile, da bi postal kdaj
152 7 |                pri tem nagajalo to, da so konji dragi, on pa ubog
153 7 |            pogum mu ni pešal in Anžetu so rojili po dnevu in po noči
154 7 |           prebiral in gledal slike, ki so jo krasile, in se divil
155 7 |                je treba vprašati, kake so te pametne in te neumne.
156 7 |               položil roko pod ramo in so se ljudje razmeknili. Tedaj
157 7 |              zaječalo v Anici, in noge so se ji zašibile, in v glavi
158 7 |               ni mogla nikakor zbrati, so se vedno zopet vračale do
159 7 |            trpi in se muči zanj. Solze so ji stopile v oči. Juri jih
160 7 |             zame, za drugega..." Solze so ji udušile nadaljne besede,
161 8 |                 vse prazne, med tem ko so stale na polici v lepi vrsti
162 8 |              je vprašala, in njene oči so bile v resnici začudene. ~"
163 8 |                je vstala. Grozne misli so ji morale orati po glavi,
164 8 |                nabral v resne črte, ko so se polagoma razvezale, in
165 8 |              pogovoru z Nežo, katerega so spremljale glasne opazke
166 8 |                take misli, ali vračale so se po sili, in parkrat se
167 8 |                   Zato pa je zakon, da so otroci," je odvrnila. Rahla
168 8 |              doslej nepoznane bolečine so ga obšle. S širokoodprtimi
169 11|              ob štirih. Pri dolgi mizi so sedeli kmetje, pri okrogli
170 11|             sedel mesar za mizo, in ko so prišli kmetje, je barantal
171 11|                    Te niso na prodaj," so se smejali kmetje. ~"Te
172 11|             veste za se, mi pa za se," so pripomnili kmetje. Tedaj
173 11|               ko peska, pa brez hlapca so, nekaj kupčije bo le!" ~"
174 11|         nasproti Anže. ~"He, fant, kje so ljudje?" je vprašal mesar
175 11|        nenadoma viknil zunaj mesar, in so se v naslednjem trenotku
176 11|              je odvrnil mesar, "v temi so vse mačke sive, pa vse krave
177 11|         pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so se glasovi zopet oddaljili.
178 11|               zopet oddaljili. Najbrže so se bili vrnili vsi nazaj
179 11|                je odvrnila Katra. Nato so utihnili, in čuti je bilo,
180 11|               da prihajajo v sobo. Res so prišli v sobo in sedli za
181 11|               bankovcem še enega. Tako so sklenili kupčijo. ~* * * ~
182 11|                v roko toliko svoto, ko so se odprla zopet vrata, in
183 11|          priliki v taščino sobo; vrata so bila priprta, v sobi je
184 11|               na Peči, in veselobridke so bile njene misli, hrepenela
185 11|                je bila srečna, in lica so ji rdela. ~Tedaj se je pretrgala
186 11|         vprašati. V tistem trenotku pa so zaškripala vrata, in je
187 12|              uživa v kuhinji, drugi pa so pravili, da jo je svoj čas
188 12|           stiskal za roko. Njegove oči so bile jezne, sopel je burno,
189 13|           žarel ljutosti, ob misli, da so jo obdolžili tatvine in
190 13|               jo napolnile do njih, ki so bili krivi tega. ~"Ne vrnem
191 13|               da je trudna. Ti občutki so vplivali na njo tako, da
192 13|          gostilno s prenočiščem. Vrata so bila na stežaj odprta, in
193 13|                pozdravila Anica, možje so odzdravili, toda oči niso
194 13|              obrnili od kvart. Šele ko so doigrali, in je bila Anica
195 13|               voz pogovora zopet mož, "so slabe poti zdaj, slabe,
196 13|            lice in začela jesti. Tedaj so se začuli v veži trdi koraki,
197 13|                že doma." ~V istem hipu so se odprla vrata, in Anica
198 13|               začuden pogledal. Ker pa so igralci molčali, je začel
199 13|             vse dobro!" ~Možje igravci so se mej seboj muzali podjetnosti
200 13|              zopet eno onih, o katerih so pravili, da jih je bil v
201 13|             molčal. Nekaj hipov za tem so se bili igravci nekaj sprli,
202 13|           zadnje besede poudaril. Njej so privrele solze kljubovalnosti
203 13|          pravic do Peči, in te pravice so vaše, in če še niso, morajo
204 13|            dvoje rok imam, ali te roke so jake, delale bodo za te
205 13|                pripomnil Lipe. ~Osupli so se ozrli na glasno govoreča
206 14|        trpljenjem nedolžnih deklic, ki so prelile svojo kri za Boga,
207 14|             poročati drugega nego kako so umirali mučenci in mučenice,
208 14|               njene misli in predstave so se na mah pomešale nove,
209 14|               stoprav, ko je prenehal, so se ji zgenile ustnice, in
210 14|                zopet v knjigo: ~"Sedli so za mizo svati,~vsi so v
211 14|            Sedli so za mizo svati,~vsi so v svili, vsi so v zlati.~
212 14|             svati,~vsi so v svili, vsi so v zlati.~Sladko vinčece
213 14|                v zlati.~Sladko vinčece so pili,~se od ježe odpočili,~
214 14|              te huda tašča plaši,~taki so ti svéti naši:~Bi li z vinom
215 14|            Jeričinih očeh. Brezizrazne so strmele pod temno streho.
216 14|               je čital dalje: ~"V grad so beli prijahali,~Bredi posteljo
217 14|                zavesti. Po sobi, kamor so prinesli Jurija, je dišalo
218 15|                 svetlo in lepo. Doline so bile še potopljene v modri
219 15|                modri somrak, vrhovi pa so bili svetli in zlati. Preko
220 15|              ivja na ivje. Kot ognjene so zažarele veje, in zagorela
221 15|                voda v potoku. Zagorele so ledene sveče, zabliskalo
222 15|               vendar spremil. In sedaj so šle njegove spodbujajoče
223 15|              neznosno to svetlo, kakor so ji bili neznosni ljudje.
224 15|            torej žal ti je?" In za hip so obstale njene oči na Anici.
225 15|              pa ni sedela dolgo. Kmalu so se odprla vrata, in je prišla
226 15|                Marjanica na okna. Bila so vsa zaprta. Tedaj je Marjanica
227 15|               ležal bolni Juri. V sobi so bila okna zagrnjena. V prvem
228 15|                noge, ali kakor vkovane so bile. Tam ob oknu, kjer
229 15|            zastokalo v nji. Premaknile so se ji noge. Planila je k
230 16|                žoltih, starikavih. Ali so bile sploh to ženske krščene
231 16|                in človek ne umrje. Ali so bile te žene Parke? Ali
232 16|           slovenske rojenice? ~Vsekako so si bile v sorodu, in podobni
233 16|               primeri z onima. Bile pa so to: botra Cilika, ki je
234 16|           jezik, in globokoumne besede so padale v somrak in mej mrtvaško
235 16|            Recljeva Atropos. ~In zopet so molčale žene, in samo hlod
236 16|               kraja pobira!" ~In Parke so z vidnim užitkom srknile
237 16|           podobna oni pri delavcih, ki so pridno delali cel dan in
238 16|                Kočanka. ~"Trije mrliči so v vasi," je opravičevaje
239 16|              je odvrnil Jernač, "trije so: Kregarica." ~"Bog ji daj
240 16|            poplakne ginjenost, in nato so odšli vsi štirje, da napravijo
241 16|              čem? ~Zganili in umaknili so se ljudje ob odru in z napeto
242 16|           glave do nog, in napol mrtvo so jo odvedle žene. V nekaki
243 16|                njem nje, njegove žene, so ji zalile lice, in pustila
244 16|                lice, in pustila je, da so tekle nezadrževane. In v
245 16|            prekipevalo od njih. Ležale so v srcu, v prsih, na duši,
246 16|               Tretjo noč po večeru, ko so ga bili pokopali, se je
247 16|               nekaj napačnega. Venomer so ji namreč prihajale v spomin
248 16|              sedaj Marjanice, in zopet so jo za hip obdale misli na
249 17|            Testament in še nekaj~Vidni so bili znakovi, ki jih je
250 17|              bolna Anica, Marjanico pa so še huje polile solze, in
251 17|           sanja se ji ne, siroti, kako so jo ociganili," je mislila
252 17|          gledala proti oknu. Slike, ki so bile sicer, kakor se ji
253 17|             daleč v preteklosti, ki pa so prihajale pred njenega duha
254 17|                duha čudovito izrazite, so jo zazibale v nekako mrtvilo.
255 17|               strmeti proti oknu. ~Tam so bile še krvave sledi. ~"
256 17|               drobne in goste snežinke so plesale skozi megleno ozračje.
257 18|                z njo popoldne, čemu da so jo bili spravili v posteljo.
258 18|          večerje. Ali bolečine v prsih so postajale vse bolj občutljive,
259 18|             zbadalo po prsih, ti sunki so postajali tako hudi, da
260 18|               burje krog voglov, rahlo so drhtela stekla na oknu,
261 18|                Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo rahlo
262 18|               Anica usta. Na vratih pa so bile še vedno one oči. ~
263 18|                       Štiri dni za tem so bili zjutraj po maši Anico
264 18|           bližati vrhuncu. Vsi na Peči so vedeli, da bo prihodnja
265 18|            vdan v razmerje, v kakršnem so bili na Peči te dni, ko
266 18|                smo vsi lačni?" ~Jerici so se skoro strahoma razprle
267 18|               pozabil. Ker v teh časih so o tej stvari mislili na
268 18|              popraviti ga. Toda včasih so ji nenadoma misli odbegle
269 18|               kam. ~Kdo ve, kake misli so ji morale rojiti po glavi,
270 18|           pregledovala. Zopet in zopet so se oglasili v nji spomini. ~"
271 18|         privoščiš, o privoščiš!" ~Tako so ji potekale ure v nemi in
272 19|               nji daleč naokoli. Slepo so zaupali skrivnostni ženici
273 19|       Zdravniki obupajo, Hanca nikoli, so govorili. Kadar je bolnik
274 19|        zdravnik ne zdravilo več, tedaj so poiskali Hanco. Ona je znala
275 19|            pomagati vsakomur. Vsakomur so rekli, vendar ne pomaga,
276 19|            Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali, in je prišla.
277 19|               le ni hotelo biti bolje, so poklicali zdravnika. In
278 19|        poklicali zdravnika. In navadno so tedaj povedali, da je rekla
279 19|             sta včasih oče ali mož, ki so jima bolehali doma hči ali
280 19|              vrnil brez Hance. Pozneje so se bili zmenili v toliko,
281 19|             Tedaj pa se je zgodilo, da so zadnje čase prihajali vse
282 19|                znati čitati in pa, ker so bili parkrat orožniki pogledali
283 19|               dobrega , tajna znamenja so se bila torej nekaj časa
284 19|           silno nagromadila. Ljudje pa so zaman čakali. Hance ni bilo
285 19|            pomagala; tudi bolniki sami so tarnali in prosili naj gredo
286 19|                pa me zbudi ob štirih. ~So me že v trgu sledili, ne
287 19|                Bog ti plačaj; zakaj pa so te zaprli?" ~"Zato, ker
288 19|                te zaprli?" ~"Zato, ker so ljudje hudobni," je dejala
289 19|              hudobni," je dejala ona, "so rekli, da sem zastrupila
290 19|                Tako je, vidiš!" ~"Kako so mogli reči kaj takega?"
291 19|              pa ji skuhajo volčjih. Pa so potem zvrgli na me, in sodnik
292 19|                in sodnik je verjel. Pa so me zaprli v norišnico, češ,
293 19|                pri sebi. Lepega dne pa so se spogledali vozniki, zlasti
294 19|               čez noč lepa deklica. Pa so vprašali vozniki Hanco: ~"
295 19|             mej vozniki tudi Luka. Vsi so vedeli, da je Luka samostojen
296 19|               in premoženje, medtem ko so bili oni sami le hlapci
297 19|        pomivala posodo. Vozniki v sobi so se robato šalili z gostilničarko,
298 19|        govoriti. ~Pa se je zgodilo, da so tedaj pričeli graditi po
299 19|             ljudi noč in dan, stisniti so se morali vozniki, in Luka
300 19|               potem je prišlo tako, da so se zmenili, da se Luka vzame
301 19|              tako je ostalo. Železnico so zidali, Luka je vozil še
302 19|            apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo in vse manj
303 19|                vozili mimo in vse manj so vozili. Že so drdrali prvi
304 19|              in vse manj so vozili. Že so drdrali prvi tovorni vlaki
305 19|                 dolgo bolehala. Rešili so ji življenje, ali njene
306 19|            Sirk, vkup začniva. Gozdovi so tu. Voda je tu, in železnica
307 19|                zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili petelini v tretje.
308 19|             doli pred Aničinimi vrati, so se ista odprla, in na njih
309 19|                je zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke v pest.
310 19|         izpremembo v njegovih očeh, ki so bile sinile, in je rekla: ~"
311 20|           pustila Anico samo. In tedaj so prišle nad Anico čudne misli.
312 20|               je pokazal na vratih, ki so se škripaje odprla, pastir
313 20|                da če Tomaža luna trka, so ženske danes obsedene. ~
314 20|                tako se je prebudil, in so rekli: Umrla bo! In to je
315 20|                    Okna v Aničini sobi so bila skrbno zastrta, da
316 20|            svoje moči, otrla solze, ki so ji tekle ko ob pogrebu,
317 21|           Kočanka in Recljeva, in tako so proslavili krst mladega
318 21|                 Tam v trgu pri sodišču so imeli te sitnosti. Rešili
319 21|              imeli te sitnosti. Rešili so se jih tako, da so imenovali
320 21|              Rešili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospodarju
321 21|             prevaril za mladost, njega so prevarili za denar. In zdaj
322 21|             lotil tako dela. Hipoma pa so prešle Anžetu misli od krompirja
323 21|              sem bila v Zalogu." ~"Ali so tvoji stariši v Zalogu?" ~"
324 21|                 Smo imeli gostilno. Pa so se ustavljali tam vozovi.
325 21|              ustavila. Ko pa je odšla, so me dali z njo. Pa nisem
326 21|                je odvrnil fant. In oči so se mu razvnele in začel
327 22|         pribila krepko Neža. In odprle so se zatvornice njenih zdravih
328 22|              vrgel grablje za njim, da so se zlomile. ~"Ali ti prinesem
329 22|               v ono sosedno sobo, kjer so na dan poroke plesali. Zdaj
330 22|               ugledala, da se vračata, so ji oči sinile jezno. Zdelo
331 22|                 ga je nosila dolgo, da so jo že roke bolele. Potem
332 23|              solnce z neba, in smejale so se trobentice po travi.
333 23|                vijolica, in na tokavah so zvonili zvončki. Z gora,
334 23|          zvonili zvončki. Z gora, kjer so bile senožeti, se je valil
335 23|                se je valil dim. Ljudje so trebili in zažigali mah
336 23|           Ljudje in živali in rastline so čutili dih mladosti. In
337 23|                mladosti. In še oni, ki so hirali od starosti, so se
338 23|              ki so hirali od starosti, so se veselili, češ: za letos
339 23|                in mnogi s kesom v srcu so jemali slovo od nje, ki
340 23|            zagledal doli na vas. Kmalu so se bili začeli ljudje usipati
341 23|               je štel gumbe narobe. Pa so zopet rekli: je. Tedaj je
342 23|              oče nalil že v tretje, in so se mu začele nekako oči
343 23|              na kolena. V prezbiteriju so peli matutin. Mrzlo je spreletalo
344 23|                pesmih in antifonah, ki so donele na njeno uho, in
345 23|                in dasi ni umela besed, so bile zato vendar tem slovesnejše
346 23|            slovesnejše za njo. Čarobne so se ji zdele. ~"Zdaj mu pojejo,
347 23|          zbrana pri molitvi. Prihajale so slike in zadnjega leta,
348 23|            bridkosti. In skoro po sili so ji prihajale misli: "Ali
349 24|                planila iz sanj. Grozne so bile njene sanje: Prilezla
350 24|              pomislila. In proti volji so ji zopet poromale misli
351 24|                nadležne misli. Po sili so prihajale. ~"Kaj bi bilo,
352 24|              Ali še, ko je to mislila, so ji prišli v spomin slučaji
353 24|               je bil še zdrav, zjutraj so ga našli mrtvega. In kdo
354 24|           tedaj bom plačala nazaj, kar so napravili meni, ko so me
355 24|              kar so napravili meni, ko so me možili na Peč!" ~Skoro
356 24|                kriknila. Na vratih, ki so se odprla, je stal Luka,
357 25|             sanjah misli: ~Doli v vasi so imeli čudno bolnico. Pred
358 25|               celo telo. Štirje otroci so bili v hiši in mož. Pa revščina
359 25|                Štiri otroke ima. Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne
360 25|              izprehodi!" ... ~In zopet so ji šinile nove slike mimo
361 25|            cesti. Anžetova je. Za hišo so hlevi, in v hlevih so konji.
362 25|             hišo so hlevi, in v hlevih so konji. Anže pa vozi po svetu.
363 25|                je prišla sem gori? Ali so bile prej sanje, da se vozi
364 25|                daleč, daleč? Da, sanje so morale biti. To je jasno.
365 25|              jo je iti po nje, v travi so kače, in ona je bosa. Pa
366 25|            lilije. Gnusne, pisane kače so. Z vijoličastimi jeziki
367 25|              Jerico predpasnik. ~"Kače so, proč jih nesite!" vzklika
368 25|               govoriti starko. "Lilije so, lepe, rdeče. Ti povem,
369 25|                zakuhala v njej. ~"Kače so!" se ji je izvilo, in dekletce
370 25|               hipno divja bojazen. Oči so se mu razširile. ~"Ne more
371 25|                začel brisati solze, ki so mu lile čez lice v razmršeno
372 25|         pozneje je vedela vsa hiša, da so na Peči koze. ~"Iz hiše
373 25|               huje ustrašila vesti, da so v hiši črne koze. ~Ko je
374 25|           Jeričino bolezen stoprav, ko so jo prenašali v zidanico.
375 25|              je pridrvela Neža. ~"Koze so v hiši!" ~"Naj bodo," je
376 26|              zobeh. Stara je, zobje pa so kot pri triletnem otroku." ~"
377 26|                Trobentice in marjetice so cvetele v mehki, prvi travi. ~
378 26|               Glasno sta vikala: ~"Ata so prišli!" ~"Da," je dejal
379 26|               k otrokom in pastirju. ~"So!" je dejal pastir. ~"Pa
380 26|              in kmet in Peter z otroci so krenili v hišo v izbo, kjer
381 26|             vzel k sebi in sedel. Tako so sedeli nekaj časa molče
382 26|              se ga je polaščala. Z njo so prišle tudi lepše misli. "
383 26|             mara. Katra, Katra. Ženske so tudi čudne. Nam za denar,
384 26|                  je mislil dalje; "vsi so vedeli to. Vidiš Katra,
385 26|               delaš krivico drugim, če so je drugi tebi delali? Saj
386 26|                Čim dalje, tem močnejše so bile te misli Luki. Z nekako
387 26|              misli Luki. Z nekako silo so vstajale v njem. "Veruj
388 26|               in strah in razburjenost so mu vzbujale čudno jezo,
389 26|              zdravnikova vrata. ~Vrata so se odprla. Lepo rejena ženska
390 26|           bolna, črne koze ima!" Vrata so se zaprla. Za nekaj hipov
391 26|              se zaprla. Za nekaj hipov so se zopet odprla. Na vratih
392 26|            Dvajset goldinarjev." ~Luki so zaklecala kolena. ~"Sirota
393 26|               okrajni zdravnik. Veste, so domači bolniki. Le pojdite
394 26|             Prva hiša na levi." ~Vrata so se pred Luko zaprla. Velika,
395 26|          potrkal je v četrto. In sedaj so se res odprla vrata. ~Nekaka
396 27|                bil prijatelj takih, ki so svoja premoženja prodajali
397 27|                da mlin ne bi nesel, če so še kupci tu." Obenem se
398 27|              izvzemši nekaj orehov, ki so jih bili že kdo ve kdaj
399 27|            bilo pogorelo, in pogorelci so se zglasili z lesom prve
400 27|               ne bi bilo treba. Kmetje so les sami pripeljali. Zaslužek
401 27|             stregla, nisem branila, ko so te prenesli, ko kužno žival,
402 27|           Anica je zaihtela. Po dolgem so ji privrele solze v obraz.
403 27|              je šele prihajalo. Otroku so se izpustile koze po životu
404 27|              njihovo, prav tako, kakor so sveti vzori in prava dedov
405 27|              oporoka že zadeva, katero so bili pri sodišču že davno
406 27|              tistem hipu je čutila, da so jo objele čez pas silne
407 27|               pa je začutila Anica, da so napadalčeve roke odnehale. ~
408 28|            pridi k meni!"~V par tednih so bili na Peči novi obrazi.
409 28|             Peči novi obrazi. Črez noč so se vzeli. Črez noč so izginili
410 28|              noč so se vzeli. Črez noč so izginili stari posli in
411 28|                ogorčena šibka žena, ki so jo obdolžili tatvine, bila
412 28|                spoštovanjem..." ~Tedaj so se vrata odprla, in prišel
413 28|               zadovoljen z vsem, da pa so pri stvari veliki stroški.
414 28|                je govoril o osebah, ki so bile Anici drage, o rečeh,
415 28|               Anici drage, o rečeh, ki so bile skoro njena tajnost,
416 28|             obrnila je besede tako, da so ti advokati čudni ljudje,
417 28|               si je odgovorila, in oči so se ji orosile... ~ ~
418 29|               nizdoli v motno vodo, ki so jo rabili za gašenje apna. ~
419 29|            Malka odslej mimo ljudi, ki so mirili apno, je začutila
420 29|           šivala in krpala obleko, ker so od zadnjega padca še ni
421 29|               znal skočiti na rame, in so se potem zbrale kokoši okoli
422 29|              tu gori. Kakor pozabljene so bile vse bridkosti, samo
423 29|             Sedla je na hlod, in zopet so ji poromale misli na Peč.
424 29|        poromale misli na Peč. Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji
425 29|          mislila na te osebe, in v oči so ji privrele solze.  Zaslišala
426 29|               sapo in drgetala. Počasi so odjeknile v bregu stopinje,
427 30|            kupo stelje. Zvezde na nebu so bledele, nekaj medle svetlobe
428 30|             čudnega se mu ni zdelo, da so vrata samo pri prta. In
429 30|            vznemirjenost. In te poteze so postajale polagoma vse izrazitejše,
430 30|        neovrgljiva se mu je zdela. Saj so se res zadnje čase potepali
431 30|             sem dobil za te. In teleta so zdaj draga." ~"Hm," je odvrnil
432 30|             bil izvedel od dekleta, da so jo zapodili s Peči, se mu
433 30|                Dovolj jo je poznal. Ko so zavili okoli zadnjega ovinka,
434 31|               na mojo smrtno uro!" ~Ko so začeli peti prvi petelini,
435 31|           tekel curek krvi, njene roke so nemirno greble v pod, steklene,
436 31|              pod, steklene, zožene oči so strmele v strop. Grozno
437 31|               one nove dekle. Dvignile so Katro na posteljo. ~Katri
438 32|               POGLAVJE~Pred poroto~Ali so bile vse to samo sanje,
439 32|               je zaklicala. Kmalu nato so se vrata od zunaj odprla,
440 32|            najrazličnejše vrste ljudje so sedeli že tu, in z vsemi
441 32|            zločinci, ne nedolžni, bili so samo začasni prebivalci
442 32|           prebivalci teh celic. Prišli so in odšli. Nazaj sem se niso
443 32|              jim je jedi in pijače, če so jo plačali, če je niso,
444 32|                jo plačali, če je niso, so se morali pač zadovoljiti
445 32|           povedala Marjanica Anici, da so zaslišali vse na Peči, in
446 32|               Utonil?" ~"Da, potegnili so ga danes iz vode. Pijanec
447 32|               ji je Marjanica pravila, so bile za njo tako nove, nenadne,
448 32|              je bil tako nenavaden, da so se Anici dozdevale čudovite,
449 32|                je imel tri sine, pa da so mu vsi pomrli... ~"Tudi
450 32|                vsi pomrli... ~"Tudi tu so ljudje, prav taki ljudje,
451 32|            pusto. Pa se je zgodilo, da so jo začasno vendar prijele
452 32|               umela. Nekatera mesta pa so napravila na njo silen vtis.
453 32|           miren je bil, zelo miren. Pa so ga zaprli za sedem let.
454 32|            pred porotnike. Kmalu zatem so jo odpeljali v mesto pred
455 33|            sobo pri Rajerju, ali kakor so pravili preprosti ljudje,
456 33|           pravili preprosti ljudje, ki so tu prenočevali, kadar so
457 33|               so tu prenočevali, kadar so prišli v mesto, "pri Siroti".
458 33|               Me iščejo, sem jim ušla. So rekli, da sem neumna, ki
459 33|                ni žal, ne! Le miru ni. So neki zaprli tisto siroto
460 33|                sem ušla pri drugem, ko so me tam čakali." In Hanci
461 33|       petelinjem petju je vstal, in ko so petelini v tretje odpeli,
462 33|                pa se ji je zazdelo, ko so bili začeli prihajati gospodje
463 33|              je zatulila Marjanica, da so se začudili ljudje in ozrli.
464 33|              je vedel ženi s seboj. Ko so zavili okoli sodnijske hiše,
465 33|            Tedaj je Anica doživela, da so jo ljudje s solznimi očmi
466 34|          zemlji očetov in dedov. Čudne so poti Vsevednega! Vsevidno
467 34|               naklonilo v dar ono, kar so imeli podedovati po očetih.
468 34|               odvedel Anže. Tri mesece so jo zdravili, pa ni hotelo
469 34|               se je pred se, medtem ko so ji oči venomer gledale na