Chapter

 1 2 |    podstrešje, je mlada Pečanka kriknila in pahnila moža od sebe
 2 5 |    nekaj trdega, Anica je rahlo kriknila. Iz prsta ji je divje curljala
 3 6 |         narobe." ~"Molčite!" je kriknila sedaj Anica, "vi zamenjujete
 4 11|  posodila pa " ~"Tiho bodi!" je kriknila Neža in nato šepetaje pripomnila: "
 5 11|         odskočil, in Neža rahlo kriknila. ~"Ne boš me, ko onega za
 6 12| odrevenela, v na slednjem pa je kriknila divje, in Anica je pričakovala,
 7 12|         roka trda. ~"Pusti," je kriknila Anica in se obrnila. Toda
 8 13|          Lipe," je zdajci skoro kriknila Anica, "ti si sosedov, ti
 9 18|        vedno one oči. ~Tedaj je kriknila Anica na vso moč: "Marjanica!" ~
10 21|         Obesil se je," je skoro kriknila Katra. "Pa tudi bratu je
11 23|       dete, da stočeš? Anica je kriknila. ~Velika domača mačka je
12 24|     zadnje besede. Hipoma pa je kriknila. Na vratih, ki so se odprla,
13 27|        pas silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo je držal,
14 29|     izza brega senca. Jerica je kriknila in bežala po cesti, bežala,