Chapter

 1 1 |       licu niso bile pomladne. Mogoče se je zasmilil ta hip celo
 2 5 |        onstran. ~"Ježeš, pa ni mogoče," se je začudila Marjanica. ~"
 3 7 | oživiti in je govorila kolikor mogoče tiho: ~"Ne bo umrl, ne bo.
 4 8 |        je zasmejal hlapec, "je mogoče, da ostane ona in še kaj
 5 8 |        kaj drugega, pa je tudi mogoče, da se poroči v drugo."  "
 6 8 |        vse preračunjeno, da se mogoče že nadeja, kako bo v kratkem
 7 11|       Neža presunljivo gleda. "Mogoče ga je opazila tudi ona,
 8 23|  kvišku in se ozrl po čredi. ~"Mogoče pa le ni!" je dejal za čas.
 9 27|       v obraz, da ji Tomaža ni mogoče ukrotiti. ~"Presneta prijaznost,
10 27|       bilo to pri boleči glavi mogoče. ~O Tomaž, Tomaž! ~ ~
11 28|       Lipe. Odvrnila je, da ni mogoče. Da se dopoldne ne mudi,
12 33|      je prišel naznanit!" ~"Ni mogoče!" je zatulila Marjanica,
13 34|         Kako?" je odvrnil. "Ni mogoče. Pojdem po svetu. Sem mlad,