Chapter

  1 1 |          zardelo obličje je ženi še bolj zardelo. ~"Ali morda
  2 1 |         roko pred se in rekel: ~"Še vprašaš, Pečanka. Če bi
  3 1 |         je po sili nasmehnila. ~"Še smejati se ne zna tvoja
  4 1 |         Stara sva, taki mevži pa še ne, kaj?" ~"Tisto pa ne,"
  5 1 |        je zasladkala: ~"Katrica, še ob pamet mi ga spraviš." ~
  6 1 |     gledal na hlapca, ki je stal še vedno doli pri mizi, odpiral
  7 1 |          dalje. "Trda ženska je, še meni ni prijazna. Potrpela
  8 1 |     truden, je bil pogled na nju še smešnejši. Tomaž se je držal
  9 1 |          presneta Katra! Take pa še ne!" ~Juri je naglo stopil
 10 1 |       jaz ali ljudje?" ~"Take pa še ne, Katra, take pa še ne!"
 11 1 |         pa še ne, Katra, take pa še ne!" se je še vedno smejal
 12 1 |     Katra, take pa še ne!" se je še vedno smejal Tomaž. Za pečjo
 13 1 |       slednjič na nevesti, ki je še vedno stala na vratih in
 14 1 |          Glej, nikogar nimam, in še moj mož je reven in slab.
 15 1 |          da ga razume: "Ne morem še, zdaj ti ne morem še pomagati."
 16 1 |       morem še, zdaj ti ne morem še pomagati." V naslednjem
 17 1 |         vedeti, gre lahko takoj. Še nocoj gre lahko ." ~"Mati!"
 18 1 |            Oh pikolit, nikoli ga še nisem, nikoli ga ne bom
 19 1 |         mi je dovolj." ~Anica je še videla, kako so se ženi
 20 1 |    malomarnosti. ~"Taka mati saj še sina ne ljubi!" je mislila
 21 2 |   trikrat isto in hotel v četrto še enkrat isto povedati, mu
 22 2 |          mizo. ~"Naj bo, porečem še eno, da bosta vedela vidva
 23 2 |       Juri sedaj z vso ostalo mu še močjo in molčal, da so svatje
 24 2 |       hropel Jurca. ~"Zato rečem še eno, ti ženin in ti nevesta
 25 2 |          ti, preljuba krošnjica, še prelahka, še pre... ~Krošnja
 26 2 |          krošnjica, še prelahka, še pre... ~Krošnja je molčala
 27 2 |        revežu, da v miru sne, pa še za tako vest, kakršno sem
 28 2 |         danes zjutraj." ~"Saj je še danes čas!" je zastokal
 29 2 |      denarja. In potem je prišel še parkrat. Nekega dne pa je
 30 2 |       znorel", je res prišel, in še prav vesel. In nič manj
 31 2 |          pri tej priliki izgubil še zadnja dva prsta, ki sta
 32 2 |         Par črnih las, ki jih je še imel, je tisti dan do večera
 33 2 |           da je imel pred smrtjo še toliko moči, da se je izpovedal
 34 3 |        POGLAVJE~O znancih, ki so še neznani~Z jekleno voljo
 35 3 |        Peč, so se od jeze jokale še dolga leta za sramoto, s
 36 3 |        sam ni verjel, kako da je še na Peči. Imel je trdno vero,
 37 3 |         le začasno tu, ker se mu še ne zljubi oditi". Bil je
 38 3 |         klobase me bodo spravile še v grob." In res je bila
 39 3 |        izven nje je ljubil edino še polič dobrega vina. Zato
 40 3 |         levo pa je zaman udarjal še najprepričevalnejši glas.
 41 3 |        je otel pred vabljivostjo še živečih "kozlov" in ji dal
 42 3 |        je pogodil s Katro, je ta še čas molčala in dejala na
 43 3 |       ravno na Peč in si pri tem še priboljška ne izgovori.
 44 3 |         istem času prišel na Peč še nekdo drugi in na čisto
 45 3 |        okornosti se ji je zazdel še zanimivejši. Zadovoljen
 46 3 |        na licih. To pa je Tomaža še huje razburilo in razjezil
 47 3 |       Delo že imam, delo," se je še vedno istotako prijazno
 48 3 |         drva in drvarja, češ, da še vse svoje žive dni ni tako
 49 3 |      ozrl na Peč. Katra je stala še vedno na vratih in se mu
 50 3 |        je celo noč in cel dan in še eno noč.  Tisto jutro zatem
 51 3 |         že vem, kako je pri vas. Še kože ne bi odnesel cele.
 52 3 |           Ali Katra ni odnehala. Še slajše se mu je nasmehnila
 53 3 |          nekaj? Vrag vzemi žene, še neumna zna biti name." Tomaža
 54 3 |          je ta. Na dolg pije, pa še za druge plačuje." ~"Tomaž
 55 3 |         in služi, pa ga boš imel še ti, kaj le polegaš in še
 56 3 |         še ti, kaj le polegaš in še napoto delaš." ~Sinu se
 57 3 |    Nikaka dobrota to ni. Saj boš še videl, ti moj čedni bratec,
 58 3 |         Kaj je to? Kolikokrat ti še povem?" ~Od strahu je dekletce
 59 3 |         zarezal v srce. ~"Saj je še otrok!" je prosil. ~"Otrok
 60 3 |     bolehen, je odljudnega fanta še bolj odljudila. ~Kakor senca
 61 4 |        leta in leta stara, komaj še jasna slika v starem, okrhanem
 62 4 |         je bila zapisana s komaj še čitljivimi črkami večna
 63 4 |     poslopje, ožarjeno od solnca še dolgo potem, ko je že ležala
 64 4 |          plahost jo je obšla, in še huje je zardela. ~"To že
 65 4 |        rada. In zato mi je hudo. Še te želje ti ne morem izpolniti."
 66 4 |       katere edina želja je bila še na svetu, da bi Anica šla
 67 4 |        nemiren povprašal, ali se še spominja, kako je svoj čas
 68 4 |          na sivorjavo oko, ki je še vedno ko skrivnostna uganka
 69 4 |          svoj korak. Toda kar je še bilo neodločnosti v nji,
 70 5 |        ne požro samo prešiči, pa še krave in voli in kokoši.
 71 5 |       ogenj. Tak kup drvi, pa bo še za kosilo premalo. Kaj ste
 72 5 |          govori. Pa mi samo brni še od predsinočnim po ušesih.
 73 5 |          Vse moram storiti sama. Še vode ne zna prinesti to
 74 5 |         vse naj sama opravim. Pa še nekaj, Lipe. Če boš kaj
 75 5 |       opravičevala: "Nerodna sem še " ~"Seveda," je prikimala
 76 5 |        odzvala Marjanica, "ti bi še psa pahnil nazaj v vodo,
 77 5 |      posebno, Ančka," je dejal, "še nisi vajena. Pa se že privadiš." ~
 78 5 |      hudo. Vsi prsti otečejo, in še po noči ne da miru in srbi
 79 5 |        tako bled? Tedaj si Anica še ni bila v svesti, zakaj
 80 5 |          položil roko na rame. ~"Še slišal te nisem, kdaj si
 81 5 |        da bi pa delala, seve! In še, v kar jo človek prisili,
 82 5 |           Je rekel, da naj se mu še enkrat to pripeti, je rekel,
 83 5 |      Jurija, češ, le nikar se mi še ne izgubita, sta vidva ravno
 84 5 |      tobaka da bi bilo vedno, pa še tega ni, in če je, pride
 85 5 |      tako, to je za zelje," je s še vedno ogorčenim glasom dejala
 86 5 |      doma gresta." ~"Aha," se je še glasneje zgražala Marjanica, "
 87 5 |          neredu, in pometel tudi še ni nihče. Vsako dete zna
 88 5 |          z zaupanjem je dvignila še enkrat oči k skrivnostni
 89 5 |      tako žalostno, da je končno še Marjanica izgubila dobro
 90 6 |           In zdaj so bile povrhu še megle pokrile to solnce.
 91 6 |          je trdno in lepo? Komaj še sem dobila to. Po goldinarju
 92 6 |   predpoldan, in popoldan je bil še dolgočasnejši, ker se je
 93 6 |        ne de dobro, in potem sem še pustejši." ~Jezilo jo je,
 94 6 |         svoje misli. In morda je še nekaj drugega vzrok, in
 95 6 |      popelje kakor ti romarji in še dalj, dalj, čez veliko,
 96 6 |     objel, in da bi ga tako rada še enkrat videla, njega, edinega,
 97 6 |          Kaj?" je pihala tašča. "Še lica ne loči od narobe in
 98 6 |         za Jurija. Taka šivilja, še lica ne loči." Pristopila
 99 6 |       škoda, da Jurija ni, da bi še on razsodil. Na, na, Neža,
100 6 |         poslom obrnjena izzivala še dalje: ~"Take so te mlade
101 6 |        on me bo gonil raz Peč." ~Še nikoli ni slišala Katra
102 6 |    Dvignila je roko in velela: ~"Še danes pojdeš! Še sem gospodinja
103 6 |       velela: ~"Še danes pojdeš! Še sem gospodinja jaz!" ~"Bosa
104 7 |     najbolje dela. Zato je segla še enkrat z jezno kretnjo po
105 7 |       dobrega Šimna tako skazil. Še dolgo je gledala za fantom,
106 7 |        vesel svetle prostosti in še svetlejšega goldinarja hitel
107 7 |          pojde tudi in čaka samo še, da poženejo Nežo tja, "
108 7 |           je mrmrala Marjanica, "še rad bi ga, pa ga ne bo." ~
109 7 |      seno, kdo ve, bi li ne imel še vedno svojega goldinarja.
110 7 |         vesti mu bo gorel, če je še pravica, in mu bo." Pri
111 7 |           Pri tem je Luka vendar še z iskrico upanja svetil
112 7 |     zlezel na seno in našel Luko še vedno iščočega po senu izgubljeni
113 7 |      izgubljeni goldinar s komaj še tlečo, gori omenjeno iskrico. ~
114 7 |     odšel proti hiši. Anže pa je še dolgo ostal na mestu in
115 7 |        videl. Zdelo se mu je, da še nikdar ni videl groznejšega.
116 7 |        za celo vedro krvi, pa bi še živela, da je ni popadel
117 7 |         in piti mora. Seveda! In še plesal bo, kaj neki ne!" ~"
118 8 |          ujema. Le zapomnite si, še pogrebli ga ne bodo, že
119 8 |         mogoče, da ostane ona in še kaj drugega, pa je tudi
120 8 |       bori sama s seboj. Nato je še enkrat ostro premotrila
121 8 |         da on ni na poti. Kaj pa še bo, tega ne ve nihče. Tudi
122 8 |         ni strinjal. Na to se je še Marjanica domislila, da
123 8 |        nato pripomnila, da se to še danes lahko zgodi, da pojde
124 8 |         mu stregla. Ali pa morda še poreče: glejte tako ženo
125 8 |          Za smrt je bolan, pa se še zmeni ne zanj." ~Anica je
126 8 |          pa je opazila, da Katra še vedno sedi pri Juriju, ni
127 8 |         je. Naj se le, Tomaž, ti še ne poznaš Lipeta." In začel
128 8 |   dolžnosti. ~"Lipe," je rekla, "še nekaj drugega je, kar bi
129 8 |        tako, da Bog pomagaj." In še je govorila, da si ne bo
130 8 |     nikoli odpustila tega, da bo še na smrtni postelji trpela
131 8 |      Kakor čudež se mu je zdelo. Še nikoli ni videl svoje matere
132 8 |         srečen, in samo nekaj me še teži. Ali ste še vedno hudi
133 8 |        nekaj me še teži. Ali ste še vedno hudi na Anico?" ~"
134 8 |          in baš ta resnost ga je še huje pretresla. ~"Dokažite,"
135 8 |         to ni tako hudo. Ali kar še ni, še vse lahko pride.
136 8 |        tako hudo. Ali kar še ni, še vse lahko pride. In ta Lipe
137 11|        to. Meso bo šlo pod ceno, še prodati ga ne bo moč." ~"
138 11|        gori je za deset judov in še enega povrh." ~Šime je odmajal
139 11|         pa devet poličev vina in še cigar, če jih marate." ~
140 11|          noč hrope tu, da človek še spati ne more." ~"Katra,"
141 11|        mi ni prav, mu streže." ~"Še v peklu ni hujše žene,"
142 11|            Za kupčijo dovolj, pa še šmentano dobro, če bomo
143 11|       vrže k zmečkanim bankovcem še enega. Tako so sklenili
144 11|         mislil, obenem pa slišal še sledeče: ~"Je ne bo doma,
145 11|   pripomnila: "Ti me boš spravil še v pekel!" ~"Kakor hočeš,"
146 11|       Slavčevi, ne nikjer, če je še kaj poštenja v tebi." ~"
147 11|         moža v takem iz hiše, in še mnogo podobnega. Tako sta
148 11|          končno Marjanica oštela še Jerico, katera si je bila
149 11|      peči na ognjišče, je prišla še v sobo in vznemirila iz
150 11|          zlezel znova za peč. Ni še bil zbral svojih misli,
151 11|           Njej se ne bo poznalo, še pogrešila ne bo, za me je
152 11|      bilo dobro, če bi pripomnil še katero, toda ker Anica niti
153 11|          prešlo, tašče in Jurija še ni bilo nazaj. Zato se je
154 11| goldinarjev." ~Anica se je komaj še ujela za mizo, da ni omahnila.
155 12|        rekla: ~"Taka predrznost, še norca se hoče delati iz
156 12|     prezirljivi pogled taščin. ~"Še dotaknem se ne vašega denarja!"
157 13|          na Peč ne!" je mislila. Še živo je čutila pritisk moževe
158 13|    svojega obupnega položaja, in še huja žalost in jeza sta
159 13|        njene duše. Pač je čutila še vse, kar se je bilo zgodilo,
160 13|          kar se je bilo zgodilo, še prav živo, ali zdelo se
161 13|          Malo okisanih jetric je še," je dejal, "če se vam ne
162 13|        nato prisedel k možema. ~"Še eno, naj bo," je bodril
163 13|   odgovoril Kranjc. "Kaj, možje, še eno?" ~"Ne več!" ~"Za liter
164 13|         z veliko slastjo, zlasti še, ker je bila v veliki zadregi.
165 13|  govoriti precej glasno: ~"Nisem še dolgo tu, pa sem prav zadovoljen.
166 13|        te pravice so vaše, in če še niso, morajo biti kdaj.
167 13|       njega? In ta mož je povrhu še bolehen, in vino je delovalo
168 14|        Marjanici, smilila Anici, še Neža je potrpela z njo.
169 14|       imela v tem Katra, posebno še, kadar je bil njen brat
170 14|    odvrnila, da vse to trpljenje še ni nič v primeri s trpljenjem
171 14|         utrujeno in zbegano dete še bolj zbegal. Podobna je
172 14|          toda deklica je drhtela še huje. ~"Le spat pojdi lepo,
173 14|  postelji, z rokama preko oči in še vedno drhtečo. Kaj ji je,
174 14|       Odprla je oči. ~"Ali te je še strah?" je vprašal. ~"Še,
175 14|         še strah?" je vprašal. ~"Še, še, še!" je drhtela. ~"
176 14|        strah?" je vprašal. ~"Še, še, še!" je drhtela. ~"Zaspi,
177 14|            je vprašal. ~"Še, še, še!" je drhtela. ~"Zaspi, to
178 14|         pravim, dragi svati,~ali še živi mu mati?~Osem sinu
179 14|        Osem sinu žen umorila,~bi še Bredo zastrupila!" ~Nehote
180 14|          meče," je rekel starec. Še nikoli se Anžetu ni zdel
181 15|          in lepo. Doline so bile še potopljene v modri somrak,
182 15|          ležal pas modrega neba. Še zlatih zvezdic bi prilepil
183 15|        na Peči do svoje smrti in še čez... Anica je bila prišla
184 15|         zgodi se več, tudi če bo še huje. Ali sinoči si bil
185 15|        je šinil bolesten smeh. ~"Še vprašaš?" ~Ona pa je začela
186 15|          se je videlo, da bi rad še kaj več vedel. In ko ni
187 15|          ga je slišala govoriti: Še vprašaš, če mi je bilo hudo!
188 15|           O Bog, samo daj, da bi še ozdravel, daj, da ozdravi!"
189 15|           Jurijevo lice pa se je še bolj stemnilo. Anica sprva
190 15|         je vrnil. Pa pride in se še lepo dela, kakor svetnica." ~
191 15|         Katra. "Povej, no, potem še to, kako da nisi ostala
192 15|           Prokleta naj bo, če je še Bog v nebesih!" Obstala
193 15|       vrnila sta se. Anica pa se še dolgo ni mogla zavedeti,
194 15|         je ponavljala pri sebi: "Še je Bog v nebesih..." ~Tisto
195 15|          skoro trdo. Toda ona je še tesneje pritisnila njegovo
196 15|         spat. Anica je šla, toda še dolgo je poslušala na vratih.
197 15|  Marjanica na cesto doli. "Ni je še," je pomislila in se trudila,
198 15|   Jurijev glas. ~"Marjanica, ali še ni Anice?" ~"Ni je, ne!"
199 15|     Njeno obličje pa je preletel še hujši strah. ~"Kaj ti je?"
200 15|          otroci... brez botra." ~Še je opazila tašča bledo obličje
201 16|  očividno jih ni bilo groza, ne, še nekake vrste zadoščenje,
202 16|      druga njena sestra Kočanka, še bolj suha od Cilike, in
203 16|        si obrisala dvoje solz. ~"Še 25 let ni bil star!" je
204 16|      ženam: ~"Pozen sem, kaj!" ~"Še prezgodenj!" je zatulila
205 16|         bo vesel in vas bo!" ~In še dalj bi bila tolažila Marjanica,
206 17|        17. POGLAVJE~Testament in še nekaj~Vidni so bili znakovi,
207 17|     bolna Anica, Marjanico pa so še huje polile solze, in je
208 17|        upadlo srce. ~"Nič ne ve, še sanja se ji ne, siroti,
209 17|           Ni treba!" je ponovila še vedno napol zmedena Marjanica
210 17|     predsobi tihe korake, in ker še ni bila legla in je mislila,
211 17|     gnusom in strahom. Pred njo, še vedno jo držeč za roko,
212 17|       glasom, "ne bojte se me!" ~Še vedno je gledala preplašena
213 17|       poslala Katra? Ali se hoče še norčevati iz mene?" ~"Zakaj
214 17|      oporoka! Greste?" ~"Ne grem še!" je odvrnil trdovratno.
215 17|    Pravice," se je porogal, "saj še ne veste, kaj stoji v testamentu!" ~
216 17|        jaz, kot vi." ~In dasi je še vedno kazala z roko na vrata,
217 17|          pri hiši samo užitek in še tega le do tedaj, dokler
218 17|         je zazdelo besedilo iste še sodišču nejasno. In v resnici
219 17|         da ta zapuščinska zadeva še davno ni rešena. Prvič ni
220 17|         postavil Juri za dediča, še rojeno, ob enem pa je že
221 17|         Sodišče pa se je mislilo še dobro premisliti in proučiti
222 17|         proti oknu. ~Tam so bile še krvave sledi. ~"Tam je umrl!"
223 17|        Marjanico in jo poklicala še ravno pravočasno. Anica
224 18|          hudi, da je Anica komaj še molče prenašala. ~Zunaj
225 18|       usta. Na vratih pa so bile še vedno one oči. ~Tedaj je
226 18|  zadremala v kuhinji. Tudi posli še niso spali vsi, kakor je
227 18|        je hodil par minut preje. Še dolgo ga je slišal Anže
228 18|        to prva noč, in da jih bo še mnogo in hujih, in da se
229 18|           Tebe Bog usliši, ki si še otrok!" In Jerica je molila,
230 18|    posodo za pomije in napravila še mnogo podobnega. ~Jerica
231 18|        je Jerica videla tako, je še sama ugriznila in teknilo
232 18|        zato sem sit." Posedel je še hipec, na to vstal, se napil
233 18|          Marjanica bi bila morda še zbolela, da se ni včasih
234 18|        Toda ne misli tako. Anica še živi in lahko ozdravi. Kaj,
235 19|         moč da." In potegnila je še krepek požirek in nato vrnila
236 19|         da Hanca reši Anico. Saj še ni bilo slišati, da bi Hanca
237 19|     peljala v svojo sobo. Tam je še rekla Marjanici: ~"Če ne
238 19|          maram, da bi me prijeli še enkrat." ~V naslednjem trenotku
239 19|      zbudila Hanco. Ta je prišla še enkrat k bolnici in dejala: ~"
240 19|         dejala: ~"Ni sile, ta bo še plesala!" ~Marjanica je
241 19|     mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven ni bilo. Tako je,
242 19|        začel hiteti. Hanca pa je še za hip postala sredi ceste,
243 19|     odhitela proti vasi. ~* * * ~Še nekaj drugega izrednega
244 19|      prav res." In ko jo je Luka še vedno nadlegoval, se ga
245 19|        znal hoditi prej. Zdaj pa še v hišo ni hotel." ~"Mati!"
246 19|       zazdela v tem hipu deklica še stokrat lepša in mrmraje
247 19|      dolgov je, hvala Bogu, ven, še na stran bi se delo, če
248 19|         so zidali, Luka je vozil še vedno, in Hanca je prodajala
249 19|      smejala tako veselo več. Pa še nekaj drugega se je zgodilo.
250 19|    prodaj! Le meni verjemi, zdaj še prodaš po krščanski ceni,
251 19|     boljo in cenejšo v mestu. In še svet vidi. Boš le videl.
252 19|     obrazložil Luka, da s poroko še ne gre tako naglo, da je
253 19|         tudi. Zakaj živi samo on še? Samo on? Ona Hanca z bleščečimi
254 19|        ona tudi živi. Zakaj živi še? Zakaj je prišla na Peč?"
255 20|         kapljica~"Marjanica, ali še ni nič salate na vrtu?" ~
256 20|        Odkod sedaj salato, ko je še sneg in slana. V istem hipu
257 20|          in je odvrnila: ~"Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme,
258 20|   ozdraveli. Prav res, lepo. Ste še malo slabi, pa bo že Bog
259 20|      pripravljenega. Ta bolezen! Še povojev nimam." ~"Hm!" je
260 20|        pa misli na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi Bog, daj,
261 20|         je mislil cerkovnik, "pa še vsi niso!" ~* * * ~Okoli
262 20|          se iz same trdoglavosti še enkrat v seno in zadremal
263 20|          Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali. Ali, kaj imajo
264 20|         Oh, Katra! Tej je gotovo še zelo všeč, da ji more prizadevati
265 20|        obrača proti Katri. Katra še vedno gleda in ne razume.
266 20|         grozno slaba!" ~Katra se še ogleduje. ~"Hitro, hitro!"
267 20|      čuti nič več, ne ve, ali je še, ali je ni. Toda sedaj se
268 20|     sedaj se ji zdi zopet, da je še, in odpre oči. ~V sobi je
269 20|         Anici v spominu, žena pa še vedno pusti kapati iz usodne
270 20|      dvaintrideset, ali tam teče še vedno: tri, štiri, pet! ~
271 20|         te ni!" odvrne Luka, "ki še šteti ne znaš!" ~"Molči!"
272 20|           medtem ko je Marjanica še venomer jokala. ~"Zakaj
273 20|         smo vas komaj rešili, pa še to je prišlo. Oh, Bog ve,
274 21|     Cilika in boter, njen mož in še dvoje rojenic, Kočanka in
275 21|        pokojnem očetu za Jurija. Še druge sitnosti in drugim
276 21|      drugod, pa potrkal na konec še pri Pušarju. Tedaj ne le,
277 21|        temveč ga je Pušar zdobra še pripravil do tega, da je
278 21|     Pušar se ni! ~In od tedaj je še z večjo vnemo gojil svoj
279 21|         bilo Katri dovolj. ~"Saj še za kmetijo ni delavcev!"
280 21|  opravlja žago. Nato je svetoval še to in ono Katri in se nekako
281 21|           to vse nič ni! Zdaj je še slabše, namesto da bi bilo
282 21|         je konec tvojih upov. In še ona -- sam... vedi, kako
283 21|          treba lepo čakati, kako še neki pride. Če je pa testament
284 21|       ali veruješ, da nisem bila še nikoli srečna? Ali moreš
285 21|         moreš čutiti, kaj je to: še nikoli biti srečen, nikoli?
286 21|         nisem. Tomaž; o, ti mene še malo poznaš. Tomaž, ali
287 21|         ali nisem rekla prej, da še nisem bila srečna. In če
288 21|        pa ne mešajte vmes. Mi je še danes žal po psu." ~Skoro
289 21|          Hlapec je gledal za njo še dolgo proti vratom. Potem
290 21|        skoro užaljen, češ, da bi še krompirja ne znal prirezovati,
291 21|   zanimal za njo, ni vedel sedaj še nič posebnega o njej. ~Sedaj
292 21|             Niso!" in pripomnila še tiše: "Nimam več starišev!" ~"
293 21|          časa dvomljivo, ali naj še pripoveduje. In ker je fant
294 21|        to. Jaz sem doma iz Sela. Še dva brata imam. Pa slamnato
295 21|           je odvrnila deklica in še prikimala z glavico. Potem
296 21|    goldinarjev!" ~"Samo trideset še," je odvrnil fant nekako
297 21|        bom vozil. In ko zaslužim še, kupim še enega in potem
298 21|         In ko zaslužim še, kupim še enega in potem sezidam hišo
299 21|        da se ji trese. ~"Kako je še otročja!" je pomislil. Tedaj
300 21|         da ji je mislil povedati še nekaj, in približal je usta
301 21|       tedaj je videl Anže, da je še preotročja in v tej sodbi
302 21|  preotročja in v tej sodbi ga je še potrdila po večerji, ko
303 22|   navadno srečata pes in mačka. "Še enkrat reci!" je dejal Šime. ~"
304 22|           Redila sem te. Zato me še zasmehuješ in govoriš grdo
305 22|   verjela, temu volku. Pa saj bi še svetnike preslepil, tako
306 22|        ali pomoglo mu to ni nič. Še huje je razkačil deklo.
307 22|      slovenski nesmrtni ep. ~"In še za kozo, in za neumno in
308 22|       vse ven mej nama, Neža!" ~"Še ni!" je odvrnila hladnokrvno
309 23|          čutili dih mladosti. In še oni, ki so hirali od starosti,
310 23|         Anže, "pravi, da ne smem še piskati, da Bog še ni vstal!"
311 23|          smem še piskati, da Bog še ni vstal!" In pognal je
312 23|      Marjanico na Peč, je postal še pozornejši. ~Hipoma pa mu
313 23|       hitel gledat na vrt, bi li še videl očeta. In videl ga
314 23|      videl očeta. In videl ga je še koncem ovinka. In tedaj
315 23|    prošnja: ~"Oče, ali se vidiva še kdaj?" ~In Anže se je nato
316 23|      zdaj se mu je zdela deklica še preotročja. ~* * * ~Prvi
317 23|         smrti, smo spali mi. ~In še več. Dolga doba noči je
318 23|           Kako pa tebi, Lipe, si še vedno pri Kranjcu?" ~"Še,"
319 23|         še vedno pri Kranjcu?" ~"Še," je odvrnil. ~"On me ne
320 23|          Bogom," je rekla nato, "še enkrat vesele praznike!" ~"
321 23|       vesele praznike!" ~"Ali se še kaj vidimo?" je vprašal. ~"
322 24|                    24. POGLAVJE~"Še znorela bom od jeze!"~Anica
323 24|        biti," je mislila dalje. "Še za vsako misel na te, za
324 24|           je pomislila nato. Ali še, ko je to mislila, so ji
325 24|   slučaji tolikih. Zvečer je bil še zdrav, zjutraj so ga našli
326 24|      otroku?" ~"Ta je lepa! Reci še, da sem ji velela: pojdi,
327 24|      kozarček, ali glas je hotel še dalje opominjati: ~"In tudi
328 24|         Dobro mu bo, samo zrasti še mora, zrasti. Pa čakaj ti,
329 24|     glavi. ~S težavo ji je ušel. Še enkrat je zamahnila po njem,
330 24|     sedla in ponavljala burno: ~"Še znorela bom enkrat od jeze,
331 24|      znorela bom enkrat od jeze, še znorela!" ~ ~
332 25|       čudno zaspana in hitela je še pomoliti, da bi ji Bog dal,
333 25|        biti. To je jasno. Ona je še vedno na Peči, revna deklica,
334 25|          njimi. Naj se!" ~Jerice še ni bilo nikoli tako strah. ~"
335 25|     deklica. "Saj je res, pa vas še poznala nisem. Oh, to je
336 25|     njegov glas, mehek in nežen. Še nikoli, se ji je zazdelo,
337 25|       tedaj sploh ni vedela, ali še živi. Polna nad za bodoče
338 25|           da bi mene ne bilo! In še iz hiše jo vržejo!" ~"Meni
339 25|       pogledala Marjanica Anico. Še nikdar je ni tako. Hotela
340 25|          je tega, da ne bi dobil še kaj tovarišev pri velikonočno
341 26|      Hanco pojdi! Ona ti ozdravi še kugavega. Anti bo teh malo
342 26|       Luka. Marjanica mu je dala še nekaj navodil, in Luka se
343 26|          Toda tedaj je pristopil še enkrat k Jerici in ji gledal
344 26|        ona, samo ona mora umreti še danes! Od nekod, od vasi
345 26|       izdela. Par korakov boš že še stopil. Vsaj oddahneš se
346 26|       gozdom sva doma." ~"Pojdem še v trg po zdravnika," je
347 26|          ne, preveč prijaznosti. Še nisem pozabil, kaj si naredil
348 26|         dejal kmet, "vidva pa se še umila nista! Marš! Da se
349 26|          pojdeta k maši!" ~"Mame še ni," je dejal starejši, "
350 26|        Tako pripravnega pastirja še nisem imel. Je nekod iz
351 26|          meni ni sile." ~"Kaj si še tešč?" ~"Sem čakal, da pridejo
352 26|          izpil, je napolnil kmet še enkrat kozarček in ga potisnil
353 26|           da se mu vračajo moči. Še parkrat mu je natočil kmet,
354 26|          dvignil Luka. ~"Ni sile še!" je dejal kmet, "pa kakor
355 26|         da pokaže Luki pot, dasi še ni vedel, katero. Kmet je
356 26|          Luka odšel, potem ko je še videl v kuhinji postavno
357 26|         da imajo živo lisico, in še mnogo drugega. ~Luka in
358 26|     mislil.  "Na svetu je vendar še dobrih ljudi. Prav nič slabega
359 26|       nad me, da sem revež in me še sestra ne mara. Katra, Katra.
360 26|          In Krošnja se ni šalil. Še tista njiva je bila čista.
361 26|        Kamor je šlo vse, naj gre še to!" Da si ga videla, Katra,
362 26|       sirota! Umri, vidiš, to bo še najbolje." ~Luka ni vedel,
363 26|        besedo vam dam, da dobite še drugih deset." ~In res je
364 26|     seboj: ~"Le pij, Luka! To je še najbolje. Vino je zdravo
365 26|       Naj mrjó," je govoril Luka še vedno, tudi potem, ko je
366 27|          mlin ne bi nesel, če so še kupci tu." Obenem se je
367 27|        jaz tebe. Mlina za enkrat še ne dobiš." ~In tako se je
368 27|        ona hotela. Pušar z Urhom še ni bil napravil pogodbe.
369 27|          malo briga!" ~"Pa te bo še brigal," je zategnila Katra. ~"
370 27|         pameti ve ženske. Saj ni še tako dolgo, ko ste mi rekli,
371 27|       Tomaž, "Judež pa ne!" ~"Če še nisi, pa še boš!" je dejala
372 27|         pa ne!" ~"Če še nisi, pa še boš!" je dejala Katra. ~"
373 27|          videla te dni Katra, in še nekake vrste spoštovanje
374 27|       vsaj vedela, kolikokrat bo še zanihala. Ali še dolgo?
375 27|   kolikokrat bo še zanihala. Ali še dolgo? In potem zadnjič
376 27|     blazno!" je pomislila Anica, še ko je govorila zadnje besede.
377 27|       ženi v lice... ~Pa bolesti še ni bilo konec za Anico.
378 27|        se je tedaj zbudila Anica še bolj trudna, in žalost se
379 27|        žalost se je je polastila še huje. In če se je oglasil
380 27|           hudo!" ~Vse, kar se je še nadalje godilo z njo, se
381 27|           pa sem gori do hiše in še daleč gori v hrib. ~"Peč!"
382 27|          ali je bila Anica sedaj še ona ljubeča Anica, ali pa
383 27|       Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar si ni bila tako v
384 27|        se je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla
385 27|         vendar v prepričanju, da še ni vseh dni konec in da
386 27|       vseh dni konec in da Tomaž še izve, kaj je plačilo za
387 28|         Šimna, kovati, dokler je še vroč in gorak, je ni vztrpelo.
388 28|       kakor je rekla Marjanica, "še trikrat neokretnejša od
389 28|           Tako grdo kolne, da se še kravam odveč zdi." ~Samo
390 28|          Sicer pa je našla Katra še vedno priliko, da je prizadela
391 28|           je odvrnil mož, "to je še lepše. Potem sedite!" ~"
392 28|          račun pravde niste dali še nič." ~Anici je šinila rdečica
393 28|         je obljubila, da prinese še tekom poldneva denar. ~Nato
394 28|     storiti; seveda gotov uspeha še ni, ker ne ve, kako je Katra
395 28|         je Anica odhajala, jo je še rahlo spomnil predplačila. ~
396 28|      sedaj. Kje naj si izposodi? Še nikoli si ni Anica izposodila
397 28|        mora k odvetniku. ~Naj se še zglasi potem za hip, je
398 28|          In nato je res posedela še nekaj časa. Končno pa se
399 29|        deklica polila kosilo, ni še nič zajtrkovala in da prejšnji
400 29|          resen mož. Ker pa se mu še ni bilo dogodilo, da bi
401 29|        Katra. Tako razdražene je še ni videla Marjanica. Marjanici
402 29|         ker so od zadnjega padca še ni bila popravila, da bi
403 29|      Tomaž, "predobro jo poznam. Še danes bi na Peči živel gospodar,
404 29|       Prav res. Ljubezniv otrok. Še muhi ne stori žalega." ~"
405 29|      dejal Tomaž zunaj, "spat pa še ne greva. Povsod še ne bo
406 29|      spat pa še ne greva. Povsod še ne bo zaprto." In res sta
407 29|          In res sta našla drugod še odprto. Tomaž je potegnil
408 29|        lepih ur se je domislila. Še zadnje bolezni se je spomnila
409 29|      zarja? ~Jerica je pogledala še enkrat gori proti Peči in
410 29|        enkrat gori proti Peči in še enkrat je pomislila na vse
411 29|            Pa vrč prekipi, če je še tako velik!... ~ ~
412 30|       Luka in čutil, da ga glava še vedno boli. ~In tudi mraz
413 30|        in šel. Luka pa je slonel še dolgo nemo zroč v isto smer.
414 30|     izven hiše. Tudi videl je ni še nihče to jutro. Jerica je
415 30|       krilce. ~Luka je pretaknil še druge sobe. Slučajno je
416 30|          steklenic. Prva je bila še nedotaknjena, polna, druga
417 30|       okno, pritisnil steklenico še enkrat na ustnice in pil.
418 30|           kakor je bila doznala, še vedno ne prepozno. Bog vedi,
419 30|          tožba Aničina izgledala še vedno ko nekaka tožba, da
420 30|          in izpila, in izpila je še tretji kozarček. ~"Pijanka!"
421 30|        na Peč!" je ponovila, "pa še danes, če hočeš!" ~"Kako,"
422 30|         Ali greš? Če greš, greva še nocoj in skupaj!" ~"Naj
423 30|       Bil je Anže. ~Lipe je vžil še to veselje, da je videl,
424 30|         brez vzroka odslovljen. ~Še več, vrača se ko Katrin
425 31|      tudi pod njo. Kako dolgo bo še mislila, da je to stanje
426 31|          moč in krepost, pojdeta še obzira in sramota. Anica!
427 31|       Bog in me ponižuje. ~Dolgo še se je mučila Anica s takimi
428 31|          toda prišel je vendarle še to noč, potem, ko je bila
429 32|         to se mu je pripetilo in še večkrat. O, najrazličnejše
430 32|     otresti nekake slutnje. ~"In še nekaj se je zgodilo, Anica!"
431 32|           Seveda ne ve zdaj, kaj še bo, ko pride novi gospodar." ~"
432 32|         nikar ne obupaj! Lepo bo še. Kadar ti je hudo, se pa
433 33|         znana in se nista videla še nikoli in z nekaterim strahom
434 33|       Potrebovali vas bomo menda še in bomo že sporočili." ~"
435 34|        Tedaj ga je Anica prijela še za drugo roko in rekla: ~"
436 34|        videla." ~"Eh, če Bog da, še!" je dejal mož. ~"Ne!" je
437 34|        vzkliknil Anže, "ti si pa še vedno otročjega srca, kaj