Chapter

 1 7 |     Ali pogum mu ni pešal in Anžetu so rojili po dnevu in po
 2 12|    ni šla jed nikomur, razun Anžetu. Hipoma pa se je zgodilo
 3 14|     bodeš jo ščenetu dala!" ~Anžetu je šinil zvit smehljaj čez
 4 14|   rekel starec. Še nikoli se Anžetu ni zdel Luka tako star. ~"
 5 14|      Res!" je odvrnil Anže. ~Anžetu se je zazdelo, da je nekje
 6 16| popila vino in povprašala po Anžetu in Jerici in potem se je
 7 20|     žarek sreče in zaupanja. Anžetu se je zazdelo, da čita njene
 8 21|    dela. Hipoma pa so prešle Anžetu misli od krompirja na Jerico.
 9 23|    se je bil izpremenil oče. Anžetu se je vzbujalo rahlo sočutje
10 23|      se je zgodilo, da se je Anžetu izpremenilo veselje v žalost,
11 23|     je gledalo nekaj grdega. Anžetu se je zdelo, da mu ne more
12 26|   odvrnil Luka. ~"Pa povejte Anžetu, da sem tu, da ste me videli." ~"
13 29|  misli na Peč. Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji dan