Chapter

 1 1 |     izvilo iz grla. ~"Zakaj?" ~Usmiljenje do njega in neizrečena lastna
 2 4 |    nrav, čutila nekako globoko usmiljenje z njim. To usmiljenje je
 3 4 |  globoko usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi te čase pridobivalo
 4 15|       je ječala skoro, "imejte usmiljenje. Žal mi je, grdo sem storila.
 5 17|    naslonjeno mrtev. ~In žarko usmiljenje se je je polastilo do pokojnega.
 6 18|         zakaj bi hlinila sedaj usmiljenje? Ali si sicer imela usmiljenje?
 7 18| usmiljenje? Ali si sicer imela usmiljenje? Kdo jo je črnil pri možu?
 8 24|    nisem tu. Le pojdi!" ~"Imej usmiljenje, zbolela je!" je prosil
 9 25|        Mohorajke, in neskončno usmiljenje do nje jo je objelo. "Oh,"
10 26|      je govoril: ~"Katra, imej usmiljenje z dekletom." Istočasno se
11 26|       se mu je stisnila pest. "Usmiljenje!" se je nasmehnil. "Zato,
12 27|       je sedla ena. Neizrečeno usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo