Chapter

  1 1 |        drznim ovinkom v dolino, ki si jo je bil v tisočletjih
  2 1 |          in ženinu pa vsega, česar si želita. Ubog revež sem,
  3 1 |          bil njen glas: ~"Odkod pa si, potep?" ~"Od Sv. Jakoba,
  4 1 |           možu. ~"Ti Tomaž, molči, si že pijan." In tedaj se je
  5 1 |       beraču in velela: ~"Od daleč si prišel, daleč pojdeš. Nočem,
  6 1 |          sedim z beračem? In njemu si dala vina, meni ga pa nisi." ~
  7 1 |            Možic se je potuhnil in si z raskavo roko potegnil
  8 1 |          Jurijeva botra, Cilika. ~"Si slišala?" je pogledala Pečanka
  9 1 |           pristavila nato: "Pa saj si tudi ti ko sama skrb in
 10 1 |          ji je bil približal. ~"Ti si pijan, Tomaž, pa na nogo
 11 1 |            Bil je Lipe. Za hip sta si gledala nevesta in fant
 12 1 |           Juri!" je ponovila, "ali si ti?" ~"Sem!" je dejal, "
 13 1 |       njemu. "Ni res, kdo pravi da si bolan. Saj nisi Juri. Tako
 14 1 |            zrak. ~"Anica! Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne
 15 1 |              Govoriti morava. Zdaj si moja žena in nihče te mi
 16 1 |            je zahropela žena, "kaj si rekel?" ~"Ljudje se vam
 17 1 |            mahala z roko. ~"In kaj si ti, pritepenec! Čegav kruh
 18 1 |          in pristavil: ~"Vidiš, da si pijana. Ne boš me Katra,
 19 1 |         ljudje vedeli, kakšna žena si ti ." ~Tu se je vmešal Juri. ~"
 20 2 |            oba sivolasa in podobna si ko brata, sta trčila z majolikama
 21 2 |         Bog je priča, samo resnico si govoril." ~"Resnico, samo
 22 2 |       otroci ne! Kaj? Ali veš, kaj si rekel nato, Jurca?" ~"O
 23 2 |          zvijale po grižljajih, ki si jih iz svojega ni privoščil,
 24 2 |          ko je prišel k sebi, "kaj si rekel, kaj?" ~"Nobeden več
 25 2 |            pa nočem. Pa nočem, ker si ti, preljuba krošnjica,
 26 2 |         sem prinesel." ~"Lepo vest si prinesel," je viknil sedaj
 27 2 |           Ljubi sin! Če misliš, da si postal pameten in bi rad
 28 2 |      sovražnico ter rekla: "Kupila si me? Motiš se. Glej, ti in
 29 3 |        samo radi Šimna na Peč. Naj si bode kakor hoče, toliko
 30 3 |           tak fant ravno na Peč in si pri tem še priboljška ne
 31 3 |           dni pil za zadnje novce, si v sili potem izposodil kje
 32 3 |       polenčkov tebi! V parih dneh si gotov z njimi." ~"Za koliko?" ~"
 33 3 |           žena. "Šmentan fant, trd si, pa mi zato ugajaš. Le nase
 34 3 |          gledal. Lej no, kakšen pa si. In brke si pusti, da mu
 35 3 |          no, kakšen pa si. In brke si pusti, da mu silijo v usta,
 36 3 |            prida iz tebe, prav tak si, ko tvoj oče. In Bog je
 37 3 |       strica imaš in lepega. Lahko si ponosen nanj." ~"Mati,"
 38 3 |           ne jemo, moj ljubi. Kaj? Si se premislil? Ostaneš?" ~"
 39 3 |      obrnil k deklici. ~"Čegava pa si?" ~"Ne vem!" je odvrnila. ~"
 40 3 |             je rekel, "pa pridi in si poveva kaj." ~"Ali me poznate?"
 41 4 |            in sram jo je bilo. "Ti si Anica, kaj?" je vprašala
 42 4 |           le tako rekla!" ~Obrisal si je oči in rekel trdno, dasi
 43 4 |            razburjenja: "Anica! Ti si zelo dobra. Nič ne misli,
 44 4 |             posebno lice, in Anica si je z rdečico v obrazu končno
 45 4 |             Res se je zavedala, da si je ljubezen v kolikor je
 46 4 |        tega ni vedela, ali mislila si je ... ~ ~
 47 5 |           oči, da je zakašljala in si zakrila obraz s predpasnikom.
 48 5 |    govoriti zunaj. ~"He, Lipe, ali si videl kje Nežo?" ~"Kajpak,
 49 5 |         naj le bo, naj le sliši in si zapomni, da je moj nos moj." ~"
 50 5 |            kjer je našla Anico, ki si je dala opraviti okolu velikega
 51 5 |          pripomnila Anica, otipaje si zardele prste. ~"Reže, reže,"
 52 5 |          je veselo z glavo. ~"Kako si pridna!" je dejal Juri, "
 53 5 |           bil res tako bled? Tedaj si Anica še ni bila v svesti,
 54 5 |           Še slišal te nisem, kdaj si vstala! Zakaj me pa ne zbudiš?" ~"
 55 5 |         tako dobro spiš. In ponoči si kašljal. Čemu bi te budila?
 56 5 |            vikala Marjanica. ~"Pet si jih dala, pa jih štej,"
 57 5 |        proti Marjanici. ~"Izgubila si eno, pa lažeš sedaj. Moj
 58 5 |       lažeš sedaj. Moj Bog, slabša si ko otroci, prav nič se ne
 59 5 |       neumne glave. Tistih par las si žge, da bi pa delala, seve!
 60 5 |   posluživši se desnega ušesa, "to si napravila ti, nalašč ti
 61 5 |        Marjanica in niti pogledati si ni upala Anice. ~"Z levico
 62 5 |         jesiharja vpijete. Zapomni si ti, Marjanica, da ne misli,
 63 5 |        misli, da smo vsi gluhi, če si ti! Neža, kateri delajo
 64 5 |           pojdeš z mano? Pa kakšen si, potep, so te Lahovi spet
 65 5 |     ustopila predenj: ~"No, zal pa si, zal, da le zamazan ne bi
 66 5 |        pretreslo do srca. Obrisala si je oči in ranjeno roko je
 67 6 |           ljudje sami vedeli, kdaj si nabavijo drva za zimo, ki
 68 6 |          Smrt! to je najlepše, kar si morem želeti," je modrovalo
 69 6 |         vprašala Jerico: ~"O smrti si govorila? Ali ti ne živiš
 70 6 |        nekaj lepega? In nekega dne si je odgovorila Anica: "Jerica
 71 6 |            naravo, in skoro želela si je nekaj posebnega, groznega,
 72 6 |         nedelje, saj nimam, kaj bi si oblekla. To je za srajce,
 73 6 |            ali nima denarja, pa bi si dal napraviti v vasi? Zakaj
 74 6 |           nisem vzela ničesar, saj si dobro založena z obleko.
 75 6 |         čas je prestala z delom in si pomela roke, ker jo je zeblo. ~
 76 6 |           približal. ~"Anica, huda si, ker sem tak," je govoril.
 77 6 |        Šivaš?" ~Prikimala je. ~"Ti si zelo pridna," je dejal.
 78 6 |          čas sva mož in žena. A ti si že pozabil." Videla je,
 79 6 |            burno, "tako mislim, da si ti moj mož in jaz tvoja
 80 6 |      razumeš, moj Bog, Juri, potem si varal samega sebe in si
 81 6 |            si varal samega sebe in si varal mene!" ~Že ko je govorila,
 82 6 |       potrpim samo radi tebe, a ti si slep in gluh. A meni je
 83 6 |            A ti molčiš, ti!" ~"Ali si ne znaš pomagati sama?"
 84 6 |         smehljal in govoril: In ti si mislila, da pojdem za vedno?
 85 6 |            za rob obleke. ~"No, ti si pa lepa," je vzkliknila
 86 6 |           da je šivilja! Pa ne! To si mi napravila iz jeze in
 87 6 |      skromno umaknila, tako da sta si stala hlapca z oči v oči.
 88 6 |      obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala enako močna naproti.
 89 6 |         bil Tomaž. ~"Tisto o trotu si bom zapomnil," je dejal
 90 6 |          tla in dejal: ~"Tomaž, ti si dober človek, pretepati
 91 7 |       vedela, kam te vleče, in kje si vsako nedeljo." ~"Kaj misliš?"
 92 7 |          in se mi hliniš. Glej tak si, tak!" Neži je prehajal
 93 7 |            besede sneš in hinavski si kot Judež. Zato pa hočem
 94 7 |        Glej jo no, s takim namenom si mi dajala. Lepo, da vsaj
 95 7 |         govoril iz nje: ~"Obljubil si mi tolikokrat, da me vzameš.
 96 7 |           me vzameš. In zadnjič,ko si bil bolan, si rekel, da
 97 7 |           zadnjič,ko si bil bolan, si rekel, da je ni boljše ženske
 98 7 |           pozabiš. Šime, glej, tak si ti." In jok jo je znova
 99 7 |         kakor se ti poljubi, potem si pa le zapiši za uho, da
100 7 |      dejala Neža, "zdaj vem kakšen si in česa se imam nadejati
101 7 |          misli na svojo dušo, meni si obljubil, da me vzameš,"
102 7 |       dobil od Jurija, pa pipo sem si mislil kupiti, ker mi je
103 7 |          je Tomaž staro razbil. Pa si kupi, kupi, če je izginil
104 7 |    pomilovanjem opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to. Tak hlev,
105 7 |        imel cel hlev konj. In Anže si je bil napravil trden sklep,
106 7 |            ne potrdili v dragonca, si Anže niti misliti ni mogel.
107 7 |            misliti ni mogel. Nekje si je bil kupil knjigo o konjih.
108 7 |            s konji. ~* * * ~"Danes si mnogo bledejši," je rekla
109 7 |          šla zjutraj raz Peč, "ali si bolan?" ~"Ne vem," je odvrnil, "
110 7 |    polaščal. "Gotovo mu je slabo," si je mislila, videča, da se
111 7 |        ozrla na moža in videla, da si briše čelo, da je bled,
112 7 |      skušala dvigniti: ~"Juri, ali si umrl?" ~Odprl je oči. Grozen
113 7 |            sem te prosila. In zdaj si zopet izgubil ves pogum.
114 7 |            te," je šepetal, "pa ti si preskrbna. In tega ni treba.
115 7 |            ne veš, kaj govoriš. Ti si ves iz sebe. A to je greh.
116 8 |         samostojno. Prostorno sobo si je bil uredil koncem hiše
117 8 |       stolov in posteljo. Nekaj pa si je bil sam napravil. Tako
118 8 |          svoje tajne pogovore; naj si bode tako ali tako. Sedaj
119 8 |   steklenico raz okensko polico in si nalil in izpil žgočo tekočino. ~"
120 8 |          dobro ujema. Le zapomnite si, še pogrebli ga ne bodo,
121 8 |            zgovoriti se morava. Ko si prišel na Peč, in sem videla,
122 8 |            ti nisva več mlada, sem si mislila. Dobro mu bo na
123 8 |    vprašala: ~"Tisto o Lipetu, kar si rekel, kaj pa veš?" ~"Pustimo,"
124 8 |           ga je bil preje izrekel, si ni upal ponoviti, češ: naj
125 8 |       računaj in delaj tako, ko da si gospodar na Peči." V hipu
126 8 |           za njo. Dvignil se je in si nalil zopet čašico pijače.
127 8 |       Gospodar na Peči!" ~Prikimal si je z glavo in začel žvižgati
128 8 |      napolnjevalo z nevoljo. ~"Ali si ti otročji, Juri! Ne vidiš
129 8 |            zasmejal in dejal: ~"Ti si res, ko ogenj! Braniti Anice
130 8 |            Hvala ti za oni dan, ko si se postavil za me!" ~"Ni
131 8 |           kako pride do tega? Eh," si je odgovoril, "Tomaž ve,
132 8 |            te priganjala, in revež si trpel, in zdaj je tako,
133 8 |              In še je govorila, da si ne bo nikoli odpustila tega,
134 8 |          smrtni postelji trpela in si očitala, da je ona kriva
135 8 |           vse je pozabil in nehote si je začel izpraševati vest,
136 8 |         Ali zakaj potem ne govori, si je mislil, saj toliko sva
137 8 |           povedala? Ali veste? Ali si morete misliti?" ~"Zato
138 8 |               Juri," je rekla, "ti si bil proti meni odkritosrčen.
139 8 |         zate me skrbi. In tudi, ko si se ženil, sem ti odsvetovala
140 8 |          Tako občutljiva je in vse si žene k srcu, in vi mislite,
141 8 |          roko okrog vratu: ~"Revež si, predober si in prepošten." ~"
142 8 |        vratu: ~"Revež si, predober si in prepošten." ~"Vi mislite,
143 8 |         gre. Saj je vedela, kakšen si, da si plašen in pust." ~"
144 8 |           je vedela, kakšen si, da si plašen in pust." ~"Oh,"
145 11|          in rejen mož. Na prvi hip si spoznal mesarja iz trga.
146 11|       pogrešala ko vola, pa da naj si mesar ogleda kako in kaj,
147 11|          utrpel četvero desetic in si je dolgo v noč ubijal v
148 11|       desetic. Zdaj ali pa nikoli, si je mislil, obenem pa slišal
149 11|            rekla Neža: ~"Šime, kaj si rekel, v oni zeleni omari
150 11|   bridkosti. "Glej, to je vse, ker si ti tak. Kaj te le more zmotiti,
151 11|           medtem obul čevlje, odel si jopič, spustil se doli v
152 11|        ravnokar že z Rovta." ~"Kaj si pa delal gori?" je vprašal
153 11|            položil prst na čelo in si pripomnil: Ne, prvo moram
154 11|           oštela še Jerico, katera si je bila vnela krilo, ko
155 11|            izgubim v senu ali kjer si bodi; če pa dam vam, mi
156 11|        vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hitela doli.
157 12|            Kmalu je našla denar in si ga vdela v nedra. Odhitela
158 12|           kuhinjo, ali vpričo Neže si ni upala vprašati Marjanice
159 12|        kvišku. ~"Kaj naj skrijem?" si je mislila Anica, in rdečica
160 12|          ji je zalila obraz. Segla si je čez nedra in otipala
161 12|          je obrnila k Anici: ~"Saj si gospodinja in vzameš lahko.
162 12|    zatulila v divjem joku tašča in si pokrila obraz in sedla tja,
163 13|            rokama: ~"Oh, Juri, kaj si mi storil!" ~V hipu pa jo
164 13|          se je je polastila. Segla si je v nedra, in ker sprva
165 13|        razum v nji, in prvič nocoj si je zastavila vprašanje: "
166 13|           k igravcem, pozdravil. ~"Si prišel?" je dejal krčmar. ~"
167 13|         stopil k Anici in sedel. ~"Si konje in voz spravil?" je
168 13|        bodril krčmar. ~"Saj lahko, si naju obral!" ~Toda mož,
169 13|         Toda mož, ki se je branil, si je vendarle dal vsiliti
170 13|           Že sedaj te ne more, ker si ji zmešala račune. Kaj potem?
171 13|   hvaležnost do tega človeka in ni si mogla kaj, da ne bi rekla
172 13|          in je pripomnil: ~"Domači si moramo pomagati!" ~"Kako
173 13|          skoro kriknila Anica, "ti si sosedov, ti si, ti si " ~"
174 13|          Anica, "ti si sosedov, ti si, ti si " ~"S Peči, kakor
175 13|           ti si sosedov, ti si, ti si " ~"S Peči, kakor vi, Anica!"
176 14|          počel čitati znova: ~"Kaj si žalostna in bleda,~kvišku,
177 14|        dobro, da sem čital." ~"Kaj si bral?" je vprašal sedaj
178 14|             ti moj revež, ti! Kako si ti to zaslužil, sirota!
179 14|           šla!" je odvrnila ona in si obrisala solze. "Tak revež
180 14|         obrisala solze. "Tak revež si, pa te zapusti in gre. Zdaj
181 14|           izgubi zavesti. Potem pa si je pokril lice z rokama,
182 15|           v njeni kroni. Ali mrzla si, o kraljica, ti zimsko jutro.
183 15|        dano, da bi se vrnil. Ti pa si tam in hočeš zbežati? O
184 15|           in hočeš zbežati? O kako si maloverna, Anica! Ali ne
185 15|            tvojega očeta. Pregnana si bila. Pregnanka, bori se
186 15|       vrgla zlost s prestolov? Ali si pa slišala, da se je katera
187 15|           vdala v svojo usodo? Ali si slišala, da se je odrekla
188 15|      izpolnjuj svoje dolžnosti! Če si svoj čas prišla na Peč,
189 15|         dokaže, kdo je kriv." ~"To si storila?" je osupnila Katra. ~"
190 15|  očitajočim glasom je rekel: ~"No, si se premislila in se vrnila!" ~"
191 15|          če bo še huje. Ali sinoči si bil prvič tako čuden z menoj.
192 15|         prenesti, Juri, povej, ali si močno trpel, ali ti je močno
193 15|           pa je mož vprašal: ~"Kje si bila?" ~"V trgu!" je odvrnila
194 15|            V trgu!" je odvrnila in si obrisala solze. Čutila je,
195 15|            je vzdrgetala. "Umrje," si je mislila, "in poreče,
196 15|         odpustim in pozabim!" ~"Pa si šla tožit!" se je oglasila
197 15|          vsaj malo srca!" ~"Koliko si ga pokazala ti!" je viknila
198 15|         sama nima. No, koliko srca si ti pokazala do moža, katerega
199 15|         pokazala do moža, katerega si sinoči zapustila, koli ko?
200 15|        nisi ostala pri njem. Zakaj si se sploh vrnila? Povej no!" ~
201 15|           sedaj, da je bled. ~"Ali si bolan," je vprašala, "da
202 15|           bolan," je vprašala, "da si bled?" ~"Ne," je odvrnil, "
203 15|      potikanju dim. S predpasnikom si je obrisala solzeče oči
204 15|           pravila dekla. ~"Sanjala si!" je odvrnila Katra. "Saj
205 15|            je viknila: ~"Juri, kje si?" ~Nihče se ni oglasil.
206 16|    slovenske rojenice? ~Vsekako so si bile v sorodu, in podobni
207 16|           v sorodu, in podobni sta si bili dve docela po strogosti
208 16|    cvrčanje tlečega čoka. ~"Kdo bi si bil mislil; se mi zdi, da
209 16|         pripomnila Cilika Kloto in si obrisala solzo. ~"Prav rada
210 16|          je bilo na poroki. Kdo bi si bil mislil, da ga bomo tako
211 16|    rastočim glasom Cilika Kloto in si obrisala dvoje solz. ~"Še
212 16|           srknile dehteče kave. Pa si je obrisala ustnice Kloto
213 16|          mora umreti." In obrisala si je ustnice Lahezis in se
214 16|         dobrega, kaj?" In obrisala si je ustnice Atropos in se
215 16|            Hudo se je mučil, želel si je že!" ginljivo vzdihne
216 16|            svoj čas njen tast, kar si je zelo želel. In sklenila
217 16|        rada pogovorila z njim: "Ko si živel, nisi hotel govoriti!
218 16|            hotel govoriti! In zdaj si umrl. In zdaj, ali nočeš,
219 16|         mrtvo lice: "Juri, karkoli si hotel povedati, naj bo!
220 16|       silna je večnost. O Juri, ti si zdaj tam in si sam. Ali
221 16|            Juri, ti si zdaj tam in si sam. Ali te je strah? Kje
222 16|          sam. Ali te je strah? Kje si? Kako ti je?" In solze usmiljenja
223 16|            in ji je odleglo: "Zdaj si v grobu, Juri! Sinoči si
224 16|           si v grobu, Juri! Sinoči si odšel. Nič več te ni! Juri,
225 17|          varalo, in nevedoča, kako si pomagati, je gledala začudena
226 17|       gotove misli v glavo. ~"Sama si si bila kriva!" je dejala
227 17|           misli v glavo. ~"Sama si si bila kriva!" je dejala nato
228 17|            dejala nato Katra, "saj si pobegnila od njega!" ~Anica
229 17|            ji mož ni zaupal. ~"Kaj si mi storil, kaj si mislil!"
230 17|              Kaj si mi storil, kaj si mislil!" mu je očitala. "
231 17|       mislil!" mu je očitala. "Ali si me imel za tako, ki ti bo
232 17|          jaz zaslužila nezaupanje? Si me imel za tatico? In za
233 17|         veruješ predno umrješ. Kaj si mi napravil, Juri! Katra
234 17|            postava? V lepo varstvo si predal ženo in svojega otroka.
235 17|          zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha! Ti
236 17|           me osramotil. Hahaha! Ti si umrl. Smejem se ti. Umrl
237 17|           umrl. Smejem se ti. Umrl si tudi v mojem srcu. Prosta
238 18|            hiši vse tiho, in Anica si je mislila, da mora biti
239 18|          moli! Tebe Bog usliši, ki si še otrok!" In Jerica je
240 18|      nekako nezavedno "zmotila" in si tako z grižljajem otela
241 18|           Potem je vse tako, kakor si ona želi. Ali si ne želi
242 18|             kakor si ona želi. Ali si ne želi tega? Ne, tega noče! ~"
243 18|           v nji. "Seveda hočeš, to si hotela od vselej. Za njo
244 18|          stara pesem pela: ~"Tujka si, ne maram te na Peči. Na
245 18|      hlinila sedaj usmiljenje? Ali si sicer imela usmiljenje?
246 18|           Ne izgovarjaj se. Gotova si zmage, Anice zate ni več,
247 18|            ozdravi. Kaj, vidiš, da si postala nemirna? Torej ji
248 19|             Ta je nagnila in pila, si obrisala nato ustnice in
249 19|    prepoznala, je rekla: ~"Kaj, ti si? Kaj pa hočeš ti tu?" ~Ali
250 19|           pa bi jo bil vprašal, če si jo videl, prav res." In
251 19|         Hanco: ~"Kaj pa dekle? Kje si jo ukradla, Hanca?" ~"Nisem
252 19|       plaho in komaj slišno: ~"Ali si, ali nisi?" ~Deklica je
253 19|            dejal: ~"Saj vem, zakaj si jo!" ~Katri je zardelo lice. ~"
254 19|           Molči!" je siknila. ~"Ti si jo brez krivde, zato ti
255 19|           šepetal Luka, "povem ti! Si jo, ker je ona notri...
256 20|            in pogumno, kaj! Kdo bi si mislil, glejte no." In Marjanica
257 20|           nemirnost Marjaničino in si napolnil oguljen vivček
258 20|          toda vernejšega vojaka bi si človek ne bil mogel misliti. ~
259 20|          misli: "Res je, o Bog, ti si pravičen, usmili se je,
260 20|        Katra stopi za njim. Ne upa si pogledati mu v obraz. Toda
261 20|            da pije smrt, smrt. "Ti si me umorila," misli in očita.
262 20|       govoriti. Očita li res? ~"Ti si morivka, ti --!" ~Kaj je
263 20|       Marjanica," je rekla, "zakaj si me spomnila, da nima očeta!" ~
264 21|   odgovornost na se in sklenil, da si v prihodnjih dneh ogleda
265 21|       Tomaž ne misli naliti znova, si je nalila sama. "Pa govoriva
266 21|       razumem te pa ne, Tomaž. Ali si bil takrat pijan in si pozabil
267 21|         Ali si bil takrat pijan in si pozabil vse, kar sem rekla?" ~"
268 21|            hočem?" je odvrnil on, "si mislim, bo že ukrenila sama,
269 21|           In to ni nič čudnega, da si mislil. Saj je morda res.
270 21|          Moj mož ni bil tak, da bi si bil priboril mojo ljubezen.
271 21|       planila Katra kvišku. ~"Šema si," je dejala, "pa ne mož!"
272 21|        znana, pa nič ne vem, odkod si." ~Deklica je čudeča se
273 21|           je začudil Anže, "no, ti si pa lepa. Ali nisi od vedno
274 21|              je dejal pastir. "Sva si podobna, le to je drugače,
275 21|            ti ga pa nimaš. In kako si pa prišla na Peč?" ~"Služit
276 22|     hinavec ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti si
277 22|           si mene za nos vodil, ti si moj denar zapravljal, ti
278 22|           moj denar zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzameš.
279 22|         obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil z njo, pa si se!
280 22|          Pa si se zmenil z njo, pa si se! Pa ne boš, Šime, ne
281 22|        pojdem in mu povem, kak mož si ti. Pa tudi oni bom povedala,
282 22|           Šime ugovarjati. ~"Rekel si. Predvčeranjem si rekel.
283 22|            Rekel si. Predvčeranjem si rekel. Jedert je slišala,
284 22|           je slišala, da veš. Kaj? Si se hotel prikupiti oni ničvrednici,
285 22|            In tudi to ji povem, da si bil že zaprt. Naj te le
286 22|         veš. Tako bom naredila, da si boš zapomnil kozo." ~"Kvante!"
287 22|        hudovala Neža. "Prav takšen si ko levi ropar, ti, Judež,
288 22|          pa nima nič. Kaj ne, tako si mislil, tako." In Neža se
289 22|           res, pačiti se ni treba, si že sama od sebe dovolj grda!"
290 22|           svetoval: ~"O, Šime. Saj si fant. Ali se boš pustil
291 22|      togoti Neža izpulila.  "Aha!" si je mislil Anže, "zdaj pride
292 23|           ozrl doli na Peč. ~Izvil si je piščal in začel piskati.
293 23|          Jerica. Anže je piskal in si mislil, kdo ve, ali ga čuje.
294 23|           zdela danes silno dolga, si je preganjal dolgčas s tem,
295 23|            in umolknila. ~"No, ali si nimata ničesar povedati?"
296 23|        Anže, vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!" ~Marjanica
297 23|          je čakal na očeta Anže in si grizel prste. In sram ga
298 23|             Vidiš, zdaj pa vem, da si priden fant!" In hotel je
299 23|       pogledati v obraz. Segla sta si v roko in se poslovila. ~
300 23|       katero bitje ta večer, tedaj si bila ti! Prerila se je bila
301 23|          lepo je zaspal, in gotova si je bila Anica, da se ne
302 23|        imam sina?" In ob tej misli si je skoro očitala: "Zakaj
303 23|           stopila Anica iz cerkve, si je mislila: ~"Kdo ve, kje
304 23|         dobro. Kako pa tebi, Lipe, si še vedno pri Kranjcu?" ~"
305 24|        steklenici v slepem oknu in si nalila močne zelenkaste
306 24|      stresla, zavila se v odejo in si na novo nalila zelenkastega
307 24|            smrti? To je dovolj, da si pogubljena na veke." ~"Nisem
308 24|           sebi. ~"Nisi? Zakaj neki si mu z lažjo zastrupila življenje?
309 24|         nje, temveč tudi zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!" ~"
310 24|           pomagati na oni svet, ko si ji nalivala onih kapelj?" ~"
311 24|      vedela, nisi vedela." ~"Potem si opekla otroka!" ~"Nisem
312 24|      nalašč." ~"Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?" ~"
313 24|            Ne, tega nisi rekla, pa si vendarle mislila, da je
314 24|           da je storila mačka, kar si ti želela. Ali moreš tajiti,
315 24|        nocoj še-le sem doznal, kaj si mi storila. Glej, tiste
316 24|       tiste Jerice hči živi, in ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela
317 24|          ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse; zato si jo
318 24|          Ti si vedela za vse; zato si jo vzela, zato, ker si vedela,
319 24|        zato si jo vzela, zato, ker si vedela, kako grdo sem storil
320 24|    govorila!" ~"Zakaj ne?" ~"Nocoj si malo pijana," je dejal brat. ~"
321 25|           je na pamet. Izslikovala si je to Šmarno goro tako lepo.
322 25|          Jerica se čudi. Prav tako si jo je mislila. In gleda,
323 25|            ve, da sem jaz Jerica," si misli; vendar jo je groza.
324 25|     krohota črna žena, "saj Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela
325 25|          saj Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela premotiti, hohoho,
326 25|             Jerica plane kvišku in si pomane oči in leze iz postelje.
327 25|           zavest. ~"Vstati moram!" si misli. ~"In takoj," pravi
328 25|             Jerica je prikimala in si začela oblačiti krilce z
329 25|        glava?" ~Prikimala je. ~"Ti si bolna, zelo bolna!" je tarnal
330 25|           drgetaje šepetal Luka in si začel brisati solze, ki
331 25|        Proti hlevu je krenil. Prej si je bil del na glavo nov
332 26|            je govorila Marjanica, "si jo videl --" ~"Hanco!" je
333 26|          je odvrnil Luka. "Zmotila si se, Marjanica. Hanca je
334 26|        razumeva se, Marjanica. Ali si ti kdaj videla tisto Hanco,
335 26|       dolgo v izmučeno lice. Potem si je hitro otrl solzo in stopil
336 26|          travi. ~O življenje, kako si lepo! ~"Upehan je dospel
337 26|         Luko. In prav je sodil, ko si je mislil, da je šibek in
338 26|          je dobromisleče: ~"Truden si. Pa tudi pot izdela. Par
339 26|           gospodarja. ~"He, potep, si me prvi videl!" je dejal
340 26|          veselo skakal vanj. "Kaj, si bil pazen, si! Potep! Le
341 26|          vanj. "Kaj, si bil pazen, si! Potep! Le nič ne, preveč
342 26| prijaznosti. Še nisem pozabil, kaj si naredil na Štefanji dan!"
343 26|           je velel kmet. "Kaj, ali si za pestunjo, Peter?" ~"Saj
344 26|           zdravih zob. ~"Pa lisico si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla."
345 26|           Eh, meni ni sile." ~"Kaj si še tešč?" ~"Sem čakal, da
346 26|            je izvlekel svoj nož in si odrezal kos mesa z gnjati.
347 26|           nočejo. Nočejo! Sami smo si krivi nesreč in žalosti."
348 26|            kar v nič in v nič, sem si mislil: Bog že ve, kaj dela.
349 26|            vse, naj gre še to!" Da si ga videla, Katra, kako je
350 26|          planil in zatulil. Pa kaj si ti vedela o tem?" ~"Potem
351 26|       rekel Krošnja. In prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti --,
352 26|       prišla ti, Katra. Ti --, kaj si vedela ti, kaj smo potem
353 26|       Veruj mi, Katra! Moja sestra si! Najin oče je nesrečno umrl.
354 26|             Zato, da bi jo mučila, si jo vzela na Peč. Zato jo
355 26|           mi trgaš srce. Katra, ti si hujša od kače, ti odpustiti
356 27|           za tujcem na Peč. Mislil si je: ~"Anti zdaj ne bo mogla
357 27|          tujca. "Aha," je mislil, "si hotel ti mene, pa bom jaz
358 27|          bom več ščuval na njo." ~"Si ga na Lipeta!" je dejala
359 27|        Tomaž noče umeti. Vendar pa si je mislila: "Tomaž se vda.
360 27|    Prijaznost!" je zaklicala. "Kaj si res mislil, da sem mogla
361 27|         Tomaž. ~"Ne spozabi se, da si hlapec!" je rekla Katra
362 27|            Hudo sem ti storila, ko si zbolela. Strah za Jurčka
363 27|          sama sebi: ~"Anica, sedaj si sama. Anica, ali pojdeš
364 27|       umrla, Anica ne gre s Peči," si je odgovorila. "Da, Peč,"
365 27|          odvrnila Katra. Še nikdar si ni bila tako v svesti zmage,
366 27|          Čisto miren je bil. ~"Ali si videl koga doli?" je vprašala. ~"
367 27|          treba tega, ne! Tomaž, ti si norec, kadar ga preveč piješ!"
368 28|    izposlovati pri Katri. Prvo reč si je olajšala. Šimna je podkupila,
369 28|           če bi ne bilo preveč, da si oskrbi v trgu. ~Odvetnik
370 28|            to, zdaj drugo, zapisal si tu pa tam kaj in se končno
371 28|          je uvidela sedaj. Kje naj si izposodi? Še nikoli si ni
372 28|         naj si izposodi? Še nikoli si ni Anica izposodila ničesar.
373 28|           Lipeta. Njega edinega bi si upala prositi. ~"Pa če ga
374 28|          ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila, in oči so
375 29|            je povešal, niti Jerici si ni upal pogledati v obraz.
376 29|            starec sesti za mizo in si naročiti jedi in pijače.
377 29|           nekaj Malki Kovačevi, da si bo zapomnila. ~In res ni
378 29|         odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan šivala
379 29|           pričakovala, spečo. Dete si ni upalo iz Aničine sobe,
380 29|            se in ponavljal: ~"Šema si, Luka, pomagati si ne znaš!" ~"
381 29|            Šema si, Luka, pomagati si ne znaš!" ~"Kako si bom
382 29|       pomagati si ne znaš!" ~"Kako si bom pomagal?" je vprašal
383 30|        zgodaj odšla Katra v vas in si dala napreči. Pa samo za
384 30|         koščkov blaga, s kakoršnim si je krpala deklica prejšnji
385 30|          polovice prazna. ~Položil si je zadnjo na ustnice in
386 30|           rahlo omočena pred se in si nalila znova. Marjanica
387 30|        glavo in odšla v kuhinjo in si tam obrisala par solz. ~
388 30|           je prenaglila Katra, naj si to sama pripiše. On je ni
389 31|           nabral prah. Drzen pajek si je izbral rdečo čako za
390 31|           vzkliknila Anica, "jezik si je pregriznila." ~"Mrtvoud!"
391 31|      pognala Katra kvišku. ~"Ti... si... me... zastrupila..."
392 32|           v sobi. ~"Marjanica, kje si?" je zaklicala. Kmalu nato
393 32|      najrazličnejših potrebščin in si pri tem venomer brisala
394 32|           tvoje uboštvo, ali bogat si..." ~"Nič se ne boj tega,
395 33|         stegnil roko proti ženi: ~"Si bila na Peči, kaj?" ~"Ne
396 33|            Pa ne povej nikomur, da si me srečal. Me iščejo, sem
397 33|      viknila v drugo: ~"Hanca! Ali si res, ali si duh?" ~Hanca
398 33|             Hanca! Ali si res, ali si duh?" ~Hanca je bila res.
399 34|           je držal besedo. Sezidal si je hišo, prišel na Peč kamor
400 34|           se je Jerica vrnila , in si jo vzel seboj. Imel pa je
401 34|             Tudi tako je dobro. Ti si me imel rad, dasi si imel
402 34|            Ti si me imel rad, dasi si imel z menoj samo križe
403 34|             je vzkliknil Anže, "ti si pa še vedno otročjega srca,