Chapter

  1 1 |           gori, so dobro označili to rodovitno polico nad dolino
  2 1 |       kmečki peči je bilo podobno to mesto, in nemalo njih, ki
  3 1 |         znova gospodinja, "kaj je to, Luka? Mu ne privoščiš,
  4 1 |           ne ti ne tvoja nevesta. To je treba biti vesel. Kadar
  5 1 |          govoriti: ~"Mati, ali je to sprejem moji ženi? Sedaj
  6 2 |         besedo: ~"Glej ga no, saj to vemo dobro, da sva midva
  7 2 |        sem jaz starejšina. Ali ni to prav? Kaj, Jurca? Skupaj
  8 2 |         stara krošnja je občutila to bridko resnico v polni meri,
  9 2 | kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo
 10 2 |       grdo ravnanje, ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela
 11 2 |  zavladalo novo življenje. In vse to se je dogodilo tako čudno
 12 2 |      imava! Sina? Ali veš, kaj je to? Sina! Ali misli on, moj
 13 2 |          Ali misli on, moj mož na to, da ima sina? Ne misli!
 14 2 |             In dobro je bilo samo to, da mali ni vedel, ne kaj
 15 3 |          nepremagljiva in velika. To je dolžnost one, ki živi
 16 3 |      Katra je polagoma sprevidela to in odkar je bila morala
 17 3 |      mislil na drugo službo. Toda to se je moglo zgoditi po dolgih
 18 3 |          Prvi hlapec je bil Tine, to se pravi, on je bil najstarejši
 19 3 |      drugih dobrih lastnosti tudi to, da je povedala vse, kar
 20 3 |        kar in kakor je mislila in to zelo glasno. V mladih letih
 21 3 |           glas. In ker se je bilo to dejstvo utaborilo ko prepričanje
 22 3 |          čas molčala in dejala na to : ~"Kaj pa za priboljšek?" ~"
 23 3 |          je ležal Katri na licih. To pa je Tomaža še huje razburilo
 24 3 |          bo meni par grošev. Nak, to ni nič. Po svetu je bolje." ~"
 25 3 |          Če delam, delam pošteno, to je že res!" je govoril.
 26 3 |           res tako. Za oskrbnika, to je nekaj drugega." ~"Tako
 27 3 |        človek v svet, ne gleda na to, kakšen je. ~"Pojdi no,"
 28 3 |         odvrnila prijazno Katra, "to že pride, kaj!" ~"Tu je
 29 3 |         za sina. In glejte, mati! To je za plačilo, da vas prosim,
 30 3 |     viknila: ~"Lepa hvaležnost je to. Peč bo njegova. Kdo ti
 31 3 |         Kdo ti jo pa jemlje, kdo? To pa vedi! Ne bo prida iz
 32 3 |        sin, "nihče ni nehvaležen, to ni res " Ali ona se je bila
 33 3 |       ravno radi tebe je bilo vse to." In znova se je žena zasmejala.
 34 3 |         ona roko. "Nikaka dobrota to ni. Saj boš še videl, ti
 35 3 |        Ali se tako pometa? Kaj je to? Kolikokrat ti še povem?" ~
 36 3 |     sovražil Anžeta. Ali kmalu je to sodbo izpremenil, videč,
 37 4 |          svojih sanjah je gledala to oko, v njenih igrah je bilo
 38 4 |          in še huje je zardela. ~"To že ni res!" je rekla glasno
 39 4 |           je komaj vedela, kaj je to. Nehote so ji prišle solze
 40 4 |         zadovoljne in tudi moški, to se pravi fantje, so ji radi
 41 4 |        rekla večkrat, da bo treba to dobro premisliti in trudila
 42 4 |        globoko usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi te čase
 43 4 |    ljubezen v kolikor je Anica na to mislila predstavljala nekako
 44 5 |       Marjanica. "Sem malo gluha, to se pravi, samo na levo uho,
 45 5 |           Še vode ne zna prinesti to leno lenišče, to." Položila
 46 5 |         prinesti to leno lenišče, to." Položila je par polen
 47 5 |          se ne smem zanesti nate. To je vse samo radi te neumne
 48 5 |      zaletelo, je hipoma porabila to priložnost Neža.  "Narobe
 49 5 |            da naj se mu še enkrat to pripeti, je rekel, da veš
 50 5 |     posluživši se desnega ušesa, "to si napravila ti, nalašč
 51 5 |          razjezila Katra, "ali je to odgovor?" Pogledala je na
 52 5 |        pristopila. ~"Za kaj pa bo to?" je vprašala tašča. ~"Za
 53 5 |            no, ti pa znaš, ali je to za en obed. To je za trikrat,
 54 5 |       znaš, ali je to za en obed. To je za trikrat, ljuba moja.
 55 5 |          in oddelila del obele. ~"To je za petnajst!" ~"Zelje
 56 5 |     urezala nekaj več!" ~"A tako, to je za zelje," je s še vedno
 57 5 |             je pristopil hlapec. "To mi boš že naredila." ~Anici
 58 5 |          vrnila v kuhinjo. ~"Aha, to je za kazen," se je ponorčeval
 59 5 |     posteljo ter ihtela: "Ali sem to zaslužila, ti moj Bog, ali
 60 5 |    zaslužila, ti moj Bog, ali sem to zaslužila?" ~In kakor v
 61 5 |         od okna in zajecala: "Ne, to ni prav!" ~In zdelo se ji
 62 6 |        lica upadla in obledela. A to je bilo samo včasih, ko
 63 6 |           povrhu še megle pokrile to solnce. In tudi Anici so
 64 6 |          umiral, in ona je vedela to in mu ni mogla pomagati.
 65 6 |    navdušenosti zažarele. ~"Smrt! to je najlepše, kar si morem
 66 6 |           ozrla na njo. Kako more to dete govoriti o smrti? Kaj
 67 6 |         je začelo Anici postajati to stanje grozno in sklenila
 68 6 |          tašča in jo poklicala. ~"To sem kupila, glej," je razkazovala
 69 6 |         lepo? Komaj še sem dobila to. Po goldinarju je. Boš sešila
 70 6 |         nimam, kaj bi si oblekla. To je za srajce, za Jurija.
 71 6 |      obleke in ponavljala v duši: To je njej za obleko, to je
 72 6 |       duši: To je njej za obleko, to je za predpasnike, to je
 73 6 |     obleko, to je za predpasnike, to je za zimske jopice, za
 74 6 |       srajce, za krilo, za hlače, to je za Jurija, za Tomaža,
 75 6 |          zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo jeziti taščo
 76 6 |           mari, kaj delam. Ali je to prav?" S silo je krotila
 77 6 |       huda na Jurija, in ko se ji to ni docela posrečilo, je
 78 6 |           žive, ko mi na Peči, in to me razvedri." ~Tedaj je
 79 6 |         dobro in redno." ~"Ali je to res?" je vprašala in pristavila: "
 80 6 |      rečem nič, če te ni doma. In to malo dolgega časa bom že
 81 6 |          in brezsmiselno je rekel to. "Saj mu je vse eno," je
 82 6 |          človek sem. Včasih čutim to in prav radi tega bi rad
 83 6 |           Toda drugače mislim jaz to, drugače " ~"Kako no?" je
 84 6 |        rada " ~"Tvoja dolžnost je to, Juri," je odvrnila ona, "
 85 6 |           slep in gluh. A meni je to hudo," je zastokala. Ali
 86 6 |      Anica. In zdaj je vedela, da to niso bile sanje in da je
 87 6 |          niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega življenja,
 88 6 |       njenega življenja, in da je to njeno prvo razočaranje,
 89 6 |       zazeblo Anico do srca. "Saj to je narobe! O ti moj Bog,
 90 6 |       usti, da je šivilja! Pa ne! To si mi napravila iz jeze
 91 6 |      vprašala: "Marjanica, ali je to lice, ali to!" ~"Bog pomagaj,"
 92 6 |    Marjanica, ali je to lice, ali to!" ~"Bog pomagaj," je k sreči
 93 6 |        Marjanica, "saj imate oči, to je lice. Da niste prav sešili?
 94 6 |          ste znoreli? Kaj hočete? To je lice, seveda!" ~Tedaj
 95 6 |           a toliko da že loči, da to ni lice, kar trdi Katra.
 96 6 |     poličev, mati, staviva, da je to lice." ~"Troti, troti,"
 97 6 |          stopil na dvor. ~"Kaj je to?" je vprašal. ~"O, nič!"
 98 7 |           pa ne diši, ne! Kako bo to srečno, če pa ne moli!" ~"
 99 7 |       govedo in si mislil: Kaj bo to. Tak hlev, poln konj, to
100 7 |          to. Tak hlev, poln konj, to bi že bilo. Najlepše sanje
101 7 |          napravil trden sklep, da to upanje uresniči. Težje je
102 7 |        ker mu je pri tem nagajalo to, da so konji dragi, on pa
103 7 |        Samo Jerici je bil pokazal to knjigo. Toda Jerica je pokazala
104 7 |         imel tudi dušo." ~"Kdo bo to mislil," se je kratko odrezal
105 7 |          ji je zvenelo po ušesih: to je znamenje, znamenje, znamenje! ~
106 7 |        popadel stekel pes. Kaj bo to hudega. Samo prehodil se
107 7 |            Limonade sem prinesla, to je dobro!" je šepetala in
108 7 |      utrgalo njej iz srca. "Glej, to je od tvojega dirjanja okoli.
109 7 |     govoriš. Ti si ves iz sebe. A to je greh. Ti moraš živeti,
110 7 |           mož, "in jaz sem bolan, to je res preneumno!" ~"Tiho,
111 8 |           lice je bilo veselo, in to je moralo biti Katri zoprno,
112 8 |           in da je vreden; ali je to tako čudno, da vzame gospodarica
113 8 |          jo preženite, če morete. To ni nič Katra." ~"Testament,"
114 8 |          prišla priložnost, da je to storila. ~Bila sta sama
115 8 |      sodil Jurija. Fant je opazil to in dejal: ~"Tako mislim
116 8 |          se s tem ni strinjal. Na to se je še Marjanica domislila,
117 8 |           je že večkrat zmanjkalo to in ono in je to omenila
118 8 |         zmanjkalo to in ono in je to omenila kaj nevljudno Neži,
119 8 |  Marjanica nato pripomnila, da se to še danes lahko zgodi, da
120 8 |            In Anica je čutila, da to vedenje od strani matere
121 8 |        matere dé Juriju dobro. In to jo je napolnjevalo z nevoljo. ~"
122 8 |            Ne vidiš li, da je vse to le pretvara? Ali se je preje
123 8 |         Tomaž. In če bi bila tudi to opazila, ne bi čutila radi
124 8 |         čez gospodinjo, le molči! To veš, da se ne šalim, in
125 8 |             Kaj hoče? Sovraži me, to vem, in potuhnil se je.
126 8 |         opazil je, da je tudi ona to opazila in zato je dejal: ~"
127 8 |       govorila in ga tolažila, da to ne bo nič hudega, da pa
128 8 |          več opazil. Nehote ji je to zameril, kakor tudi, da
129 8 |         sva vendar sama, da bi mi to lahko povedala. ~Tako pa
130 8 |         ne delam. Veš, Juri, lepo to ni od nje." ~"Ne, mati,"
131 8 |      žalostno: ~"Oh mati, kako bi to bilo lepo. V miru bi živeli,
132 8 |         mati, "da me vidi nerada, to je zadnje, kar ji morem
133 8 |           je tudi jaz ne morem. A to je: jaz vem, zakaj je ne
134 8 |          drugega vidim na nji, in to mi ne ugaja. Če te je vzela,
135 8 |          pust." ~"Oh," je jecal, "to je res, zdim se ji pust." ~"
136 8 |   govorila ona, "da bi kar očitno to pokazala. O, skrivati zna,
137 8 |        pokazala. O, skrivati zna, to je res. Pa meni ne more
138 8 |       skomiznila z ramama Katra, "to je morda res. Saj je bil
139 8 |         in lep, in morda tudi vse to ni tako hudo. Ali kar še
140 8 |       pride. In ta Lipe je mož za to." ~"Lipe?" je vprašal Juri
141 8 |          in Lipetom. O Bog! Če je to res. In napol sam vase misleč,
142 11|           meso!" je vikal mesar, "to vse nič ni. Pa je drugače
143 11|         vse nič ni. Pa je drugače to. Meso bo šlo pod ceno, še
144 11|       tresti od bridkosti. "Glej, to je vse, ker si ti tak. Kaj
145 11|         Čudno se je zdelo Luki le to, da, dokler ni bila začela
146 11|         čim dalje pa je gledal na to čudno zelenomodro malenkost,
147 11|           da mu je sam Bog poslal to tolažbo. Njej se ne bo poznalo,
148 11|          taščine sobe. Toda ravno to, da je prenesla in pospravila
149 12|        Luka, da mu ga shrani. Vse to je delala pod vtisom, da
150 12|  sovraštvo. ~"Kaj?" je zahropla, "to meni v obraz, ti, ti, tatica!" ~"
151 12|           jasno je razumela: ~"O, to bo plačala tatica grda,
152 13|        obrne k nji, in kaj dalje, to razmisli jutri. Nocoj je
153 13|          vdala pod pogojem, da je to zadnja igra. Anica pa je
154 13|         dejal šepetaje: ~"Kako je to, da ste tukaj?" Lahka skrb
155 13|           je Lipe domislil, da je to ona, ki je odšla zadnje
156 13|         kam naj se obrne. Lipe jo to opazil in dejal: ~"Svetoval
157 13|  nevarnosti. Vi se morate vrniti, to ste dolžni sebi in Peči!"
158 13|     praviti do tega, da bi kršila to dano obljubo, in da je to
159 13|         to dano obljubo, in da je to najmanj, kar more in sme
160 13|       trepetati pred orožniki." ~"To je res," se je nasmehnila, "
161 13|         pomagati!" ~"Kako mislite to?" je vprašala Anica, ki
162 14|           Jerica odvrnila, da vse to trpljenje še ni nič v primeri
163 14|         še!" je drhtela. ~"Zaspi, to preide," je odvrnil fant. ~"
164 14|         Anže pa je čital dalje: ~"To ni rosnih polj meglic,~to
165 14|         To ni rosnih polj meglic,~to je trudnih konj sapica;~
166 14|              Ali Breda se zajoče:~To mi v glavo iti noče,~da
167 14|      Jerico in je zaprl knjigo. ~"To je prežalostno, Jerica,
168 14|           zašepetal Anže, "kaj je to, kaj je to, Jerica?" ~Tedaj
169 14|          Anže, "kaj je to, kaj je to, Jerica?" ~Tedaj je začutil
170 14|          Ne," je odgovoril Luka, "to preide; dobro je, da leži."
171 14|         moj revež, ti! Kako si ti to zaslužil, sirota! Oh, in
172 14|          nečim. In vendar je bilo to grozno venomer za njim in
173 15|          in zdravju. In vendar je to dete njen mož, in dolžna
174 15|           dokaže, kdo je kriv." ~"To si storila?" je osupnila
175 15|    storila?" je osupnila Katra. ~"To sem storila," je hlinila
176 15|         njeno stiskala ~"Kako ste to pametno storili. In pa to,
177 15|         to pametno storili. In pa to, da ste prišli nazaj! Oho,
178 15|          tu. Vendar pa je izkušal to veselje popolnoma zakriti
179 15|          njej pa je bilo neznosno to svetlo, kakor so ji bili
180 15|       Katra. "Povej, no, potem še to, kako da nisi ostala pri
181 15|          je zaklicala, "ali moreš to verjeti? Juri, ali moreš
182 15|             je vprašala, "kako ti to veš?" ~"Sama je povedala
183 15|        Toda ona je mislila, da je to izraz veselja, in izraz
184 16|     starikavih. Ali so bile sploh to ženske krščene in mrjoče?
185 16|       primeri z onima. Bile pa so to: botra Cilika, ki je očividno
186 16|         ji je umrl, Juri je umrl. To je hudo! Juri je umrl. Čudno
187 16|        more človek umreti. Kaj je to, umreti? Ali je to nekaj
188 16|         Kaj je to, umreti? Ali je to nekaj takega, kar ona sedaj
189 16|          žena in ne otrok. Ali je to kako žalovanje? Kaj pa je
190 17|          pa misli na vse, samo na to ne. In niti razumela ne
191 17|            nobenih pravic! Kaj bo to! Kakor da jih že nima vsaka
192 17|          in dvomila, da li je res to, kar govore o testamentu,
193 17|         kako naj bi bila Anica za to izvedela. ~Zgodilo pa se
194 17|             Zgodilo pa se je bilo to onega večera prej in na
195 17|      legla in je mislila, da bode to ali Marjanica ali Jerica,
196 17|      mislite, da vas sovražim. Pa to ni res. Pretvarjati se moram
197 17|         sem vam hotel povedati." ~To vse je govoril Tomaž s toliko
198 17|         premoženje vaši tašči." ~"To ni res!" je viknila sedaj
199 17|          je bil vaš mož! Toda ne, to vse je znala napraviti iz
200 17|       mene gospodarja? Ali bi vam to pravil, če bi bil vaš sovražnik?"
201 17|       podedovala vse premoženje. ~To je bilo sodišče obrazložilo
202 17|       planila in dejala Anica, da to ne more biti res, in da
203 17|          vedela kaj odgovoriti na to. ~Tako ste se ženi vrnili,
204 17|           ženo in svojega otroka. To da, kakor hočeš. Zatekla
205 18|           skrbjo pomislila, da je to prva noč, in da jih bo še
206 18|           Posedel je še hipec, na to vstal, se napil vode v kuhinji
207 18|          in kje dobiš, glej sam!" To je mislil Šime, in Neža
208 18|        biti kriva? Ali je pozneje to popravila? Ali ne ve, da
209 18|        glas v nji. "Seveda hočeš, to si hotela od vselej. Za
210 18|    gospodariti jaz. Zaslužila sem to, za Peč sem bila prodana.
211 18|       hipu ni ne pomislila, da je to čudno, da stoji v tej uri
212 19|     Marjanica in v zavesti, da se to vse godi kakor pri čudežih,
213 19|         tega in onega in rekla: ~"To ji kuhajte, to ji napravite!" ~
214 19|           rekla: ~"To ji kuhajte, to ji napravite!" ~Toda Hanca
215 19|          proti mrazu". Storila je to. Ob štirih pa je zbudila
216 19|         odpočitala hči, ali se na to obrnila k Luki: "Ne zamerite
217 19|           en sam, kaj bi opravil, to morata biti dva, Sirk je
218 19|          Boš le videl. Ampak les, to je drugače. Ne rastejo povsod
219 19|           je rekel sam pri sebi: "To pa, čakati pa že mora. Na
220 20|   Marjanica pripomnila tole: ~"Za to se prav nič ne mudi. Se
221 20|         da že zdaj mislite na vse to. He, Anica, le veselo in
222 20|         se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste jutro,
223 20|        duše: davno, davno je bilo to. In tako, ravno tako jutro
224 20|         in so rekli: Umrla bo! In to je bila tedaj njegova mati
225 20|         in tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti čevljar, tudi
226 20|           mlatiči ne morejo biti, to mora biti nekak stroj. In
227 20|       zaman išče odgovora, ali je to njeno srce, ali je katero
228 20|      drugo.. In zakaj tako hitro? To ne sme biti. To ni dobro.
229 20|       tako hitro? To ne sme biti. To ni dobro. Stoj, stoj! Toda
230 20|          In Anici se zdi, da drži to svoje srce v roki. Prav
231 20|         me, strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma brezkončna tišina.
232 20|     pripomni: "Umrla je!" ~Kaj je to? Zdravnik se je res vzravnal
233 20|           suknjo. ~Anica vidi vse to ko v megli, ko v sanjah.
234 20|        pijte, le," govori dekla, "to vas reši!" Anica pije in
235 20|      Anica, in strah jo navdaja. "To ne sme biti. Tega ona ne
236 20|          morivka, ti --!" ~Kaj je to? Anica čuti čudovito moč.
237 20|          je res pila smrt? Ali je to smrt? Ne, to ni smrt. Ona
238 20|         smrt? Ali je to smrt? Ne, to ni smrt. Ona čuje sebe samo
239 20|           stran. Ah, glej, kaj je to? Ali ne stoji tam nekdo?
240 20|           stoji tam nekdo? Ali ni to Luka? Da, Luka je. O Bog,
241 20|           vas komaj rešili, pa še to je prišlo. Oh, Bog ve, da
242 20|         Tak lep, zdrav črviček je to, pa bi bil kmalu sirota,
243 21|     priliki sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od strani
244 21|         in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. ~
245 21|         žago. Nato je svetoval še to in ono Katri in se nekako
246 21|            Katra je bila že davno to opazila in sedaj je napol
247 21|      govori dalje: ~"Glej, Tomaž, to vse nič ni! Zdaj je še slabše,
248 21|          tuj človek v moje posle? To je že preveč. Zdaj mi že
249 21|         Tomaž je venomer kimal. ~"To se pravi," je hitela žena, "
250 21|          da mi gre vse narobe. In to, Tomaž, to me jezi, da bi
251 21|         vse narobe. In to, Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela.
252 21|          da me boš dražil? Ali je to tako, kakor mora iti? Pride
253 21|      čakam, da bi le dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da je
254 21|         bi le dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da je vse zaman,
255 21|       nagnila proti hlapcu: ~"Ti, to gre meni prepočasi. To je
256 21|            to gre meni prepočasi. To je zame že preveč." ~Sedla
257 21|          Ali moreš čutiti, kaj je to: še nikoli biti srečen,
258 21|           Ne vem, kdo bo neki vse to mislil!" je dejal Tomaž. ~"
259 21|           Tomaž. ~"Vedela sem. In to ni nič čudnega, da si mislil.
260 21|         nje, ne njegovega otroka. To vprašaj, Tomaž!" ~"Zaradi
261 21|        vsaj enkrat srečna, ali je to greh? In srečna hočem biti.
262 21|     premoženje. Ali moreš pojmiti to? Tujemu, razbrzdanemu človeku,
263 21|         ko za hčerjo. Toda -- ne! To je nemogoče. Ona mi je vendar
264 21|           sovraštvu tu ni besede. To je nekaj drugega, to je
265 21|      besede. To je nekaj drugega, to je boj za življenje. Brez
266 21|       pastir. "Sva si podobna, le to je drugače, da imam jaz
267 21|           vse po pravici, kako je to. Jaz sem doma iz Sela. Še
268 22| zatvornice njenih zdravih zob, in to je kar tako lilo, da Šime
269 22|         jih vrgla v vodo. In tudi to ji povem, da si bil že zaprt.
270 22|           na Nežo, ali pomoglo mu to ni nič. Še huje je razkačil
271 22|             Ne," je dejal Pušar, "to ne gre. Kdor jemlje na posodo,
272 23|          je stavil, da ga ponese. To je mislil Anže in se ozrl
273 23|           se izmuznil iz sobe. In to se mu je posrečilo, ko je
274 23|  sramovati očeta. In vendar se je to njemu zgodilo danes, in
275 23|          izvedel svoj sklep, toda to se je zgodilo dolgo zatem;
276 23|           zdi -- kdo ve, da ni li to ljubezen do rodne vasi --,
277 24|          kmalu rodilo očitanje: ~"To ni prav, da toliko mislim
278 24|          rekla sama sebi: ~"Lipe, to ne sme biti!" ~"Da, to ne
279 24|            to ne sme biti!" ~"Da, to ne sme biti," je mislila
280 24|          ne smem misliti! Greh je to. Lipe, najini poti gresta
281 24|         na misel ni prišlo, da bi to omenila zdravniku. ~"Gibati
282 24|     pomislila nato. Ali še, ko je to mislila, so ji prišli v
283 24|         Ali mu nisi želela smrti? To je dovolj, da si pogubljena
284 24|        zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!" ~"Kaj misli,
285 24|          kapelj?" ~"Saj ji je baš to dobro delo, daj je sam zdravnik
286 24|       dalje opominjati: ~"In tudi to pomisli, kaj nameravaš vnaprej!" ~"
287 24|          Ničesar ne nameravam!" ~"To ne more biti, Katra. Brez
288 24|            Kaj pa Anže?" ~"Vidiš, to je dečko. Za kočijaža ga
289 24|        mora, zrasti. Pa čakaj ti, to bo šala. Ali veš, kaj bo
290 24|    zaročenke --" ~"Bo izvedel! Pa to je, vidiš, kadar bo izvedel,
291 24|        dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu. Le pojdi!" ~"
292 24|        prosil mož. ~"Jutri pojde, to je moja zadnja beseda!"
293 25|          pamet. Izslikovala si je to Šmarno goro tako lepo. Vsa
294 25|         je ona? Jerici se zdi, da to biti ne more, da je v hipu
295 25|         Da, sanje so morale biti. To je jasno. Ona je še vedno
296 25|       Dasi noče gledati, vidi, da to niso lilije. Gnusne, pisane
297 25|         nikoli tako strah. ~"Samo to je dobro, da ne ve, da sem
298 25|         njenih misli. Toda kaj je to? One grde žene ni nikjer,
299 25|         vas še poznala nisem. Oh, to je lepo, mamica, da ste
300 25|         se stiska za belo ženo. ~"To ni tvoja mamica," se smeje
301 25|        črna tujka, "saj je umrla! To je smrt Jerica, bela smrt!
302 25|    odgovarja Jerica. ~Toda kaj je to? To je glas Katre. Jerica
303 25|          Jerica. ~Toda kaj je to? To je glas Katre. Jerica se
304 25|          iz postelje. Toda kaj je to? Zakaj je naenkrat zopet
305 25|           se je na Jerico. Kaj je to? Ali se ji samo zdi? Odkod
306 25|          mora!" je tulila Katra. "To je, ko je človek predober.
307 25|          Toda zelo trpko je rekla to, in Anica jo je razumela.
308 26|          ni imela tako lepih zob. To je, vidiš, Hanco pozna vsakdo
309 26|           vidiš, da jaz ne morem. To pot boš že napravil!" ~Zmeden
310 26|          Luka, "na Peči služi!" ~"To je pa lepo. Ali mu gre dobro?" ~"
311 26|         Tudi on je hotel imeti. ~"To ni za te!" je dejal kmet,
312 26|        premoženje, in se je. Samo to mi je žal, da tega prej
313 26|      mislil dalje; "vsi so vedeli to. Vidiš Katra, to je bilo.
314 26|           vedeli to. Vidiš Katra, to je bilo. Sem šel čez njivo,
315 26|      Kamor je šlo vse, naj gre še to!" Da si ga videla, Katra,
316 26|        greh rodi greh. Katra, kam to gre! Katra, ali res midva
317 26|           vse zaman!" je mislil. "To z zdravniki ni drugega,
318 26|      Jerica, sirota! Umri, vidiš, to bo še najbolje." ~Luka ni
319 26|          s seboj: ~"Le pij, Luka! To je še najbolje. Vino je
320 26|      polastila Luke. Zanj ni bila to podlasica, bilo je nekaj
321 27|           Nato je dejal Pušar, da to ne pomeni nič, ker bi dobiček
322 27|   nadzoroval ona dva. Kakšno bodi to nadzorstvo Katra ni sama
323 27|    odvrnil hlapec, "zakaj mi neki to pravite!" ~"Zakaj!" se je
324 27|          šel jaz na žago?" ~"Prav to mislim!" ~Hlapec se je zasmejal: "
325 27|  odgovoril. Skoro neljubo je bilo to Katri, ki je pričakovala,
326 27|     nevoljno odzval hlapec. "Samo to mi povejte, kaj naj delam
327 27|         za božje plačilo? Seveda! To je, vidiš. Prič je treba,
328 27|        nagajati. Po moji misli bo to najbolje."  "To se pravi,"
329 27|          misli bo to najbolje."  "To se pravi," je odvrnila Katra, "
330 27|          delavec, če je le hotel. To je videla te dni Katra,
331 27|           ki se je bila pojavila. To je imelo biti v sredo. V
332 27|       mestu, in da ona samo gleda to nesrečno ženo. Ko se je
333 27|         da je ta žena ona sama in to dete njeno dete, in da ima
334 27|        dete njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna planila
335 27|         blodila je po sobi, vzela to v roko in ono. Pa ne eno
336 27|           da potem odleže, odpade to grozno breme. In od nemira
337 27|         umrje za greh materin." ~"To je blazno!" je pomislila
338 27|             je govorila, "kako je to hudo!" ~"Hudo!" je ponovil
339 27|           In čim dalje je trajalo to stanje, tem brezupnejši
340 27|      ljubeznijo objel njen pogled to lepo posestvo od potoka
341 27|  izgubljena sama vase, da bi bila to opazila. ~Tedaj pa je začutila,
342 27|           Nič strahu. Anica, samo to reci, da boš moja žena!" ~"
343 27|        zbežala na Peč. Ah, kaj je to? Pred njo nekdo beži. ~Anica
344 27|        spal, v kolikor mu je bilo to pri boleči glavi mogoče. ~
345 28|         več ko predolgo čakala na to rešilno dediščino, in da
346 28|            in da je treba železo, to je Šimna, kovati, dokler
347 28|       surovost, ali kakor je Anže to povedal Jerici: ~"Tako grdo
348 28|         je bila misel, da se mora to izpremeniti kmalu. Sodišče
349 28|       bila v njej prejšnja Anica. To ni bila več ona ljubeča
350 28|      prvič začutila, da sovraži. ~To stanje je bilo grozno njeni
351 28|           pomenijo nič, da je vse to sedanje življenje izgubljeno,
352 28|         zopet se je potolažila: ~"To mine, in kadar bo tožbe
353 28|        smehljal opazki starega. ~"To je lepo, da ste dobili naše
354 28|   prebrala!" je odvrnila Anica. ~"To je lepo," je odvrnil mož, "
355 28|           lepo," je odvrnil mož, "to je še lepše. Potem sedite!" ~"
356 28|          vpraševal mlajši pisar, "to je ona bela hiša v bregu,
357 28|         se je opravičevati, da na to ni mislila, in če bi ne
358 28|         ima Katra zakon za seboj. To in drugo je govoril odvetnik,
359 28|       odvetnik, vmes vprašal zdaj to, zdaj drugo, zapisal si
360 28|         prinese denarja. Toda, da to ni tako lahko, je uvidela
361 28|         bilo treba več misliti na to. In tako sta presedela pol
362 29|           preganja Jerico, in vse to samo zaradi njega, ki mu
363 29|            ali misliš, da bi njej to kaj storilo, zaviti tebi
364 29|         tebi?" je vprašal Luka. ~"To tebe nič ne briga, Luka.
365 29|         Luko, "pa bi ji požvečil. To jo bo napravilo ponižno." ~"
366 29|        Nenadoma pa je stopila mej to hrepenenje nazaj na Peč
367 30|         Tudi videl je ni še nihče to jutro. Jerica je brezdvomno
368 30|            kako je prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva
369 30|           storiti, toda storil je to za njo odvetnik, meneč,
370 30|        njo odvetnik, meneč, da je to edini način, kako bi spodnesli
371 30|    odvetnik je izkušal uveljaviti to točko. Pravih dokazov za
372 30|          točko. Pravih dokazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti
373 30|           prvi točki neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro
374 30|          Anica Peč, brez ozira na to, da li se Anica omoži ali
375 30|          ne morem reči o tebi. Pa to napako imaš, da tebe ne
376 30|     človek. Premišljal je nadalje to čudno zgodovino Peči in
377 30|         je Anže. ~Lipe je vžil še to veselje, da je videl, kako
378 30|          prenaglila Katra, naj si to sama pripiše. On je ni prosil,
379 31| pozdravila ter se zopet skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo
380 31|        zavedla, je poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma
381 31|         dalje je mislila Anica na to, tem neprijetnejše ji je
382 31|       senci. Ni razumela, kako je to z njo. To je posledica,
383 31|       razumela, kako je to z njo. To je posledica, je doumela
384 31|        dolgo bo še mislila, da je to stanje njene duše nezdravo?
385 31|        toda prišel je vendarle še to noč, potem, ko je bila slišala
386 31|          posteljo in ponavljala: "To mi dela sam satan, sam satan!" ~
387 32|       Pred poroto~Ali so bile vse to samo sanje, ali pa je bila
388 32|         je, da nima denarja. Tudi to se mu je pripetilo in še
389 32|     Marjanica. "Kdo ve, kdo ji je to naredil. Pa ne govoriva
390 32|        pod posteljo in je čitala. To, kar je čitala, je bilo
391 32|           njeno mišljenje. Bil je to dogodek, izreden za njo
392 32|         iz ječe. Tisti je pozabil to knjigo tu. Preprost kmetič
393 33|         se je napila, je dejala: "To je pa res. Pri vratih bova
394 34|          in dejal: ~"Proč pojdem! To ni nič na Peči!" ~Anica
395 34|         naj Bog plača izpovedniku to srečo, ki mi jo je napravil!" ~"
396 34|          podedovati po očetih. In to zavest, da snuje božja roka