Chapter

 1 1 |    otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla. ~"Zakaj?" ~Usmiljenje
 2 5 |     hlapcem obleko?" se ji je izvilo iz valujočih prsi. ~"Če
 3 7 |       govori več tega," se je izvilo zopet njej prav iz osrčja. "
 4 8 |    morem." ~"Dokažite!" se je izvilo do smrti preplašenemu Juriju
 5 12|     bila napela. ~"Ti?" se je izvilo pol plašno, pol porogljivo
 6 19| odgovoriti. Potem pa se mu je izvilo plaho in komaj slišno: ~"
 7 23|     ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko prošnja: ~"Oče, ali se
 8 25|    njej. ~"Kače so!" se ji je izvilo, in dekletce se je zgrudilo
 9 25|       Moram vstati!" se ji je izvilo hripavo iz grla. ~"Vstati?"
10 25|       Ne more biti!" se mu je izvilo. ~Začudena je motrila sestra