Chapter

  1 1 |         odprtim durim. ~Prostorna veža ga je sprejela, z leve in desne
  2 1 |               polič vina. Če pa zaspi, ga vržem na dež!" je pripomnil
  3 1 |            zasmejala, vzela kozarec in ga izpila. ~Svatje so se umirili,
  4 1 |               njemu si dala vina, meni ga pa nisi." ~Žena se je dvignila
  5 1 |           potegnila berača s seboj ter ga posadila drugemu ob stran
  6 1 |             naj bo? Pa je tudi res, da ga ni v devetih župnijah bogastva,
  7 1 |                Pečanka svojega sina in ga gledala nekaj hipov. Nekako
  8 1 |             Tomaž je prijel kozarec in ga izlil na tla. ~"Bom pikolit." ~"
  9 1 |                Katrica, še ob pamet mi ga spraviš." ~Pečanka se je
 10 1 |          Marjanica ni odgovorila. ~"Tu ga ni!" je dejal Anže. ~"Kaj?"
 11 1 |           berače ima pikolit, za brata ga pa nima." ~Tedaj je planila
 12 1 |             pojdeš!" je klicala ona in ga popadla za noge, katere
 13 1 |           varno potegnil na peč. Ko pa ga je prijela, je sunil, da
 14 1 |              pa ne boš!" ~"Tomaž, nesi ga ven!" je velela ona in hlapec
 15 1 |               rahlo prijel od zadaj in ga potegnil v vežo. Par trenutkov
 16 1 |              jo je napolnila, kakor da ga mora vprašati: ~"Ali ti
 17 1 |               Anici se je zdelo, ko da ga razume: "Ne morem še, zdaj
 18 1 |            nekod: ~"Oh pikolit, nikoli ga še nisem, nikoli ga ne bom
 19 1 |             nikoli ga še nisem, nikoli ga ne bom več." ~Nekaj hipov
 20 1 |                 je zakričala. ~"Kdo mi ga ne privošči? Ti?" ~Z drobnimi
 21 1 |               moža, prijeti kozarec in ga treščiti na mizo in kakor
 22 1 |                in kakor iz čudne dalje ga je slišala govoriti: ~"Mati,
 23 2 |             oče Jurca v besedo: ~"Glej ga no, saj to vemo dobro, da
 24 2 |               mene. Oba sva Jurija, pa ga ni človeka, ki bi mogel
 25 2 |              je vsaka beseda cekin, ki ga spravi na dno svoje velike
 26 2 |               vesel. In nič manj vesel ga ni bil oče. In tedaj je
 27 2 |           domislil, tem bolj goreče se ga je oklenil in razklenil
 28 2 |             veselja željan. Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni
 29 2 |              vasi. V vsaki gostilni so ga poznali. Za vino je plačeval,
 30 2 |         stiskali pesti. Ali bali so se ga in so mu šli s poti. Drugi
 31 2 |               pete in se mu hlinili in ga hvalili ter pili na njegov
 32 2 |             dne razžalil one, ki so se ga bali, in pozabil napojiti
 33 2 |            zanj kupljena in ker ve, da ga ne maram. In sina imava!
 34 2 |                je deček, in krstili so ga za Jurija, in ko mu je bilo
 35 2 |               kaj je Peč, ne kaka čast ga čaka, ko doraste, niti da
 36 3 |              koles? Ni li tu gozda, ki ga ne poseče deset delavcev
 37 3 |                pasje življenje". Katra ga je bila priklenila nase
 38 3 |                ljubo zdravje, in morda ga je Katra trpela in prenašala
 39 3 |                Nak. Tako pa ne." ~"Lej ga no! Kdo pa pravi, da boš
 40 3 |               je nasmehnila in za roko ga je prijela: ~"Kdo neki pravi,
 41 3 |               je odvrnil Juri. ~"Pusti ga no," je pristavil porogljivo
 42 3 |             sebi!" je govoril in silno ga je bilo sram. ~"Že napraviva
 43 3 |              denar. Pojdi in služi, pa ga boš imel še ti, kaj le polegaš
 44 3 |              In Bog je že vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je pa trudil
 45 3 |              Ali nisem rekla, ne maram ga? Sta li hotela vidva? Kaj
 46 3 |               je dvignil. ~Prezirljivo ga je gledala sestra in rekla: "
 47 3 |                propadal sin. K vojakom ga niso potrdili. Zavest, da
 48 4 |                povesil glavo, kakor da ga je sram. Tako sta se ločila,
 49 4 |             deček in gledal v vodo. Ko ga je poklicala, se je skoro
 50 4 |                izpolniti." In znova so ga polile solze in začel je
 51 4 |          plahega dečka tam gori, in če ga je zagledala, se ji je zdelo,
 52 4 |              doli na vas. In drugi dan ga je vprašala potem, ali je
 53 4 |                In z veselo živahnostjo ga je znala pridržati v vasi
 54 4 |              se ji je sčasoma spraviti ga začasno celo v veselje.
 55 4 |           življenje njegovo. Od nekdaj ga je poznala, poznala njegovo
 56 4 |               ji je Juri najljubši, da ga ima rada, da ji je neskončno
 57 4 |        podrhtevajoče ustnice. ~Prijela ga je za roko. "Juri!" je dejala
 58 4 |             hipu je bil odšel. Dva dni ga ni bilo. Tretji dan se je
 59 4 |              in nasmehnil. Nikoli prej ga ni videla Anica tako srečnega. ~"
 60 5 |             sedel. Stala je ob mizi in ga gledala. ~"Ti, kavo pa res
 61 5 |              se je oglasil Juri. Katra ga je namenoma preslišala in
 62 5 |               zelje zmrzne in škoda bi ga bilo, Luke pa ni škoda!"
 63 5 |              je oreh. Naberi listja in ga posuši. Ne diši ravno dobro,
 64 5 |               svoje lepe, resne oči in ga premerila od glave do nog,
 65 5 |             sobe, da pozabi prizor, ki ga je videla na dvorišču. ~
 66 6 |                in da je ni reči, ki bi ga vzdramila. Če je ona hirala
 67 6 |            doma in včasih celo pil, da ga je drugi dan bolela glava
 68 6 |                temveč k zdravniku, ker ga je bila Anica lepo preprosila. ~
 69 6 |             Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala karajoče in proseče: ~"
 70 6 |            kakor sitnemu otroku, kadar ga motimo pri igri, in skoro
 71 6 |               in potem objel, in da bi ga tako rada še enkrat videla,
 72 6 |               pristopil Tomaž. "Glej," ga je nagovorila Katra, "taka
 73 6 |        štiriindvajset let. Krstili ste ga za Jurija, rojen je pa bil
 74 6 |               Lipe, se umaknil Tomažu, ga popadel okolu telesa in
 75 6 |                popadel okolu telesa in ga položil na tla in dejal: ~"
 76 6 |            hotel pognati na Lipeta, ko ga je nekdo prijel za rame.
 77 7 |               bila pritekla za njim in ga ustavila z zadevo, o kateri
 78 7 |                žalost všeč, najbolj pa ga je razburil njen jok, in
 79 7 |             svoj denar nazaj." ~"Dobiš ga," je odvrnil Šime samozavestno. "
 80 7 |               privlekel izza hleva, in ga počakala. ~"Usmiljeni Bog!"
 81 7 |               kimal z glavo. ~"Lani so ga kovali, letos sem ga dobil
 82 7 |                so ga kovali, letos sem ga dobil od Jurija, pa pipo
 83 7 |                 kupi, če je izginil in ga ni." ~"Tomaž?" je vprašala
 84 7 |          mrmrala Marjanica, "še rad bi ga, pa ga ne bo." ~Stari Luka
 85 7 |           Marjanica, "še rad bi ga, pa ga ne bo." ~Stari Luka pa je
 86 7 |               glas sam s seboj: ~"Eden ga je vzel, če ga ni Tomaž,
 87 7 |           seboj: ~"Eden ga je vzel, če ga ni Tomaž, ga je pa Šime.
 88 7 |               je vzel, če ga ni Tomaž, ga je pa Šime. Pa naj ga le,
 89 7 |           Tomaž, ga je pa Šime. Pa naj ga le, na vesti mu bo gorel,
 90 7 |              konje nad vse, in nad vse ga je bolelo, da na Peči niso
 91 7 |         nestrpnostjo, da pride čas, ko ga potrdijo v vojaka. Da bi
 92 7 |               potrdijo v vojaka. Da bi ga ne potrdili v dragonca,
 93 7 |            konje, ji je odpustil, dasi ga je zelo bolelo, da je Jerica
 94 7 |              pa je!" ~"Kaj bo! Izgubil ga nisem, zapravil ga nisem,
 95 7 |             Izgubil ga nisem, zapravil ga nisem, pa ga ni. V nogavico
 96 7 |           nisem, zapravil ga nisem, pa ga ni. V nogavico sem ga povil " ~"
 97 7 |               pa ga ni. V nogavico sem ga povil " ~"Kaj, v nogavico?"
 98 7 |               je bil na tleh, ali fant ga ni izpustil ter mu v hipu
 99 7 |               se je je polotil. Objela ga je in ga skušala dvigniti: ~"
100 7 |               polotil. Objela ga je in ga skušala dvigniti: ~"Juri,
101 7 |                Venomer je mislila, ali ga ne bi prijela z obema rokama
102 7 |              prijela z obema rokama in ga nesla ko dete, zakaj, kakor
103 7 |             Anica odšla k možu. ~Našla ga je dremajočega in tiho je
104 7 |              je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati in tudi ni
105 7 |              je plala v obraz. Prijela ga je za roko in prav k glavi,
106 8 |                se je zasmejal, tako da ga je Katra pogledala začudeno. ~"
107 8 |              zapomnite si, še pogrebli ga ne bodo, že se bo možila
108 8 |              govori o tem. Nekak strah ga je obšel, in sumničenje,
109 8 |               obšel, in sumničenje, ki ga je bil preje izrekel, si
110 8 |              je hvaležna. In sedaj, ko ga je poslala k zdravniku v
111 8 |                 In ko je ta pribil, da ga je dobil od Jurija, je Neža
112 8 |               res izvlekel goldinar in ga vrgel Luki in rešil tako
113 8 |                češ, da ne porečejo, da ga nisem marala. Tako sem mu
114 8 |                Ostal je sredi ceste in ga počakal. Lipe je po kimal
115 8 |                Peči dvoje vdov!" ~Lipe ga ni več poslušal, ali vso
116 8 |                po glavi. ~Iz teh misli ga je mahoma zbudil glas Anice,
117 8 |           mahoma zbudil glas Anice, ki ga je bila opazila in mu je
118 8 |               je prišla naproti: ~"Ali ga ne bo?" ji je drhtel glas. ~"
119 8 |           jokajočim glasom govorila in ga tolažila, da to ne bo nič
120 8 |              raje sama zboli, kakor da ga zapusti. Juri naj bo kar
121 8 |                bolje. Toda neprenehoma ga je mučila ona zadeva z Anico.
122 8 |           doslej nepoznane bolečine so ga obšle. S širokoodprtimi
123 8 |               resno, in baš ta resnost ga je še huje pretresla. ~"
124 8 |                  in Anica ima prav, če ga zaničuje. Vsiljiv prevzetnež
125 8 |              Katra, "pa je že tako, da ga je tisti, ki ga je, ne bi
126 8 |               tako, da ga je tisti, ki ga je, ne bi bil smel. Ravno
127 8 |             grabil odejo. Čutil je, da ga nekaj duši, zdelo se mu
128 8 |               je, da mora vrisniti, da ga hoče zadušiti. V hipu globoko
129 11|                popil mesar iz trga. Pa ga je lahko na kaj in za kaj.
130 11|               šlo pod ceno, še prodati ga ne bo moč." ~"Ni spak, če
131 11|               mesom. Sama žila in mast ga je!" ~"Vi ne veste vsi skupaj
132 11|           ogrejem se malo." Polotil se ga je znova kašelj. Anica je
133 11|               Seveda, prej nima časa," ga je pozdravila Katra. ~"Za
134 11|        vzdihnil, se vzravnal, kadar se ga je polotil kašelj. Peč je
135 11|               tem večja radovednost se ga je začela polaščati. Hipoma
136 11|             njo, in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo gleda. "
137 11|             presunljivo gleda. "Mogoče ga je opazila tudi ona, in
138 11|               in je prišla zdaj ponj," ga je pretreslo, in zazdelo
139 11|                najmanj vročine. Pač pa ga je pekel za obleko skriti
140 11|              resnici bal, kaj bode, če ga ona sedaj nanagloma prime
141 11|              smem?" se je zasmejala in ga pustila samega. Tedaj pa
142 11|           začel premišljati, ali pa bi ga obdržal. Tedaj pa se je
143 11|             tem je izvlekel desetak in ga nudil Anici in govoril: "
144 11|             vzel!" ~Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vprašati. V tistem
145 12|           spravila zjutraj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu
146 12|              ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to je delala
147 12|              tega denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj Luki.
148 12|             Kmalu je našla denar in si ga vdela v nedra. Odhitela
149 12|              je usodni bankovec. Vrgla ga je od sebe, kot grdo nečedno
150 13|                mlajših letih poln. Ker ga je pa skrbel pagat, je molčal.
151 13|             namerava vrniti na Peč, in ga povprašala, da li mu je
152 13|           zahtevati mož od nje. Ona pa ga zapusti. Ni li opravičen
153 13|           mogla kaj, da ne bi rekla in ga vikala: ~"Oh, Lipe, Bog
154 14|               Bi li z vinom ti napila,~ga na skalo boš izlila,~ti
155 14|             temi Luka že ves čas. Anže ga niti sedaj ni opazil, z
156 14|            zaškripal z zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo. ~"Pojdi
157 14|               Jeza in povžito vino sta ga bila popolnoma ubila. Ležal
158 14|                je silno slab, in glava ga je bolela tako hudo, da
159 15|         ubežala. Ihtela je. In venomer ga je slišala govoriti: Še
160 15|                malo srca!" ~"Koliko si ga pokazala ti!" je viknila
161 15|                 je govorila Katra, "pa ga sama nima. No, koliko srca
162 15|         pogledala Katra. ~"Slišala sem ga, vprašal je po Anici!" je
163 16|              bilo kakor včeraj, ko smo ga krstili," je pripomnila
164 16|               Kdo bi si bil mislil, da ga bomo tako kmalu kropili,"
165 16|                Kje je zdaj on? Na Peči ga ni, v vasi ga ni, nikjer
166 16|              on? Na Peči ga ni, v vasi ga ni, nikjer ga ni na zemlji.
167 16|               ni, v vasi ga ni, nikjer ga ni na zemlji. V večnosti
168 16|              oko k trokotnemu očesu in ga gledala dolgo. In čim dalje
169 16|            gledala dolgo. In čim dalje ga je gledala, s tem večjim
170 16|            Tretjo noč po večeru, ko so ga bili pokopali, se je zavedla,
171 16|             sem zavrela; prav res! Ali ga bom sama pila! Seve! Da
172 17|          zbrala vse moči: ~"Testament! Ga je napravil, je!" ~"Vem,
173 17|              sobi nasproti možu, ki se ga je najmanj nadejala, možu,
174 17|               ne vem, kako bo. Peljite ga k sodniji, pa naj vam prebero
175 17|               stopil k nji, in slišala ga je govoriti, dasi se je
176 17|              Anica šepetajoč in videla ga je prav živo, kako sloni
177 17|            delal, je prisilil telo, da ga je doneslo v njeno sobo
178 18|              par minut preje. Še dolgo ga je slišal Anže v hlevu govoriti
179 18|              in da se mu prav godi, če ga ne mara ne Katra, ne Anica. ~
180 18|               mnogo podobnega. ~Jerica ga je pogledala skoro začudena
181 18|               in izvlekel kos kruha in ga prelomil in potisnil Jerici
182 18|                očanec, in jedel. In ko ga je Jerica videla tako, je
183 18|            prekipevajoč Nežin lonec in ga odstavila. Pa je prišla
184 18|                in takem neredu. Vsi se ga zavedajo, ali napraviti
185 18|                kazalo vendar popraviti ga. Toda včasih so ji nenadoma
186 18|             Anice ne čutiš usmiljenja, ga ne moreš čutiti." ~"Privoščim
187 19|            bajti visoko v planinah. Ni ga bilo skoro tedna, da ni
188 19|                je tako. In skoro groza ga je bilo. ~"Coprnica je!"
189 19|               se zelo prestrašila, ker ga sprva ni spoznala. Ko pa
190 19|               sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla: ~"
191 19|                še vedno nadlegoval, se ga je otresla, češ, da ga ne
192 19|              se ga je otresla, češ, da ga ne sliši. In tako ga je
193 19|                da ga ne sliši. In tako ga je pustila v neke vrste
194 19|               prav v bližini, šepetati ga: "Njena mati, njena mati,"
195 19|                in podjetna je bila, in ga ni bilo voznika, da ni ustavil
196 19|           hlapci v službi drugih. Niso ga zato skoraj niti šteli mej
197 19|               hotel naravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga ustavila: ~"
198 19|               Pa ga je videla Hanca in ga ustavila: ~"Z mano boš šel,
199 19|                odvrnila robato žena in ga povlekla s seboj. Peljala
200 19|              povlekla s seboj. Peljala ga je v kuhinjo in ga potisnila
201 19|             Peljala ga je v kuhinjo in ga potisnila pred hčer, rekoč: ~"
202 19|        pozabila vzeti denar s seboj in ga pustila doli v mizi. Stopila
203 19|          hčerjo v mestu. Prislužek, ki ga ni bilo mnogo, je pošel
204 19|             Deklica je strmela vanj in ga ni umela. On pa je šepetal: ~"
205 19|                o tretji osebi. Deklica ga je prijela za roko in dejala: ~"
206 19|               vas peljem!" ~In peljala ga je po stopnicah doli. In
207 20|              je ženskama naproti, dasi ga je Marjanica merila z divjimi
208 20|         ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je spodila neusmiljeno.
209 20|                danes obsedene. ~Zbudil ga je glas zvončka. Planil
210 20|               Zdravnik plane k oknu in ga razkrije. Morje luči sine
211 20|              obenem kaže na listek, ki ga drži Zaplotarica mej prsti.
212 20|                očeta itak nima več, in ga nima!" ~Tedaj se je tudi
213 21|            gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem očetu za Jurija.
214 21|             znal govoriti tako, da sta ga komaj "gospod" in učitelj
215 21|           Zgodilo se je pa tudi, da se ga je revež ta ali oni nalezel
216 21|               da ni dobil vina, temveč ga je Pušar zdobra še pripravil
217 21|                neki taki priliki in mu ga shranil do nedelje. Večjega
218 21|                obkopal osojen hribček, ga zasadil s trtami in sadnim
219 21|          prebivalce. ~Nič kaj prijazno ga ni sprejela Katra. "Če že
220 21|                Toda ona je mislila, da ga istotako jezi razmerje,
221 21|                Saj je morda res. Morda ga res nisem ljubila. Vsaj
222 21|         ljubijo druge matere. Da, tako ga nisem ljubila. Pa ne gre
223 21|                 vprašaj me raje, zakaj ga nisem mogla ljubiti? Zakaj
224 21|           razbrzdanemu človeku, ki sem ga sovražila, sta me dala.
225 21|               In zdaj lahko veš, zakaj ga ne morem. Oh," je viknila, "
226 21|              spomnim na tiste čase, bi ga spodila v zimo in smejala
227 21|               kakor jaz. Pritisnila bi ga bila na srce in ga nisem
228 21|       Pritisnila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. "Saj ni tvoj
229 21|                je bil, tem bolj sem se ga bala. In potem je res prišel
230 21|             jima je bila naročila, naj ga samo odbereta, toda Anže
231 21|         drugače, da imam jaz očeta, ti ga pa nimaš. In kako si pa
232 21|              je kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj časa dvomljivo,
233 21|              preotročja in v tej sodbi ga je še potrdila po večerji,
234 22| krasnoslovskega stališča Šime. Žalibog ga Neža ni umela. ~"Žabja slika
235 22|                Planila je proti njemu, ga popadla za vrat in ga zmotala
236 22|           njemu, ga popadla za vrat in ga zmotala na tla, prej ko
237 22|           oklešček pri svojih nogah in ga pognala v Šimna, da mu je
238 22|           grozil fantu s pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti resni
239 22|               žerjavice krompir. Katra ga je razumela: ~"Le zgovorita
240 22|              se kremžiš," je dejala in ga stresla. Dete je razvilo
241 22|               otroka v sosedno sobo in ga razvila. In tedaj je opazila,
242 22|               proti Katri, "opekli ste ga!" ~Katra jo je pogledala
243 22|              Anico, je rekla: ~"Nalašč ga pa nisem, da veš. Pa pazi
244 22|           mrmrala: ~"Le počakaj, danes ga nisem nalašč, prihodnjič
245 22|               nisem nalašč, prihodnjič ga bom, da ne boš vsaj rekla
246 22|             boš vsaj rekla zastonj, da ga nalašč." ~Anica pa je začela
247 22|            jutru dete zopet prebudilo, ga je nosila dolgo, da so jo
248 22|              ter zaprosila: ~"Čuvaj mi ga, čuvaj! Čuvaj njega in mene!"
249 23|               sv. Lucije. Rajni Lovrič ga je nosil v eni roki, drugi
250 23|               Kovačev pa je stavil, da ga ponese. To je mislil Anže
251 23|              in si mislil, kdo ve, ali ga čuje. In ona ga je čula.
252 23|                ve, ali ga čuje. In ona ga je čula. Položila je glavo
253 23|               gre neki z njo? Prav nič ga ne poznam!" ~Fant je motril
254 23|                 ne utekel, temveč Anže ga je našel v izbi na Peči
255 23|               dolgo, ne; pa sem rekel: ga morda ne bom niti videl
256 23|                je iskal vzroka. Peljal ga je v hlev, razkazal mu živino,
257 23|             naredil prav dobro." ~Nato ga je odvedel nazaj v hišo
258 23|               si grizel prste. In sram ga je bilo, sram. Pa sam ni
259 23|                je očitanje na njem, da ga je sram očeta. In par skrivnih
260 23|       krajcarjev je bil dal Tomažu, da ga je zamenjal za papir. Sedaj
261 23|              je izvlekel Anže cekin in ga izpustil očetu v roko. ~"
262 23|               še videl očeta. In videl ga je še koncem ovinka. In
263 23|              ni narava križala Boga in ga izdala, pač pa je zakrila
264 23|          ptičjim petjem. Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, križali
265 23|           zatajili, križali in morili, ga li smemo slaviti dostojno
266 23|              ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo v mrak, ko narava
267 23|         mislila: ~"Kdo ve, kje je. Ali ga bom videla?" ~In nekako
268 23|          nekako željo je čutila, da bi ga videla, tega svojega dobrega
269 23|                 z nekako gotovostjo se ga je nadejala. In res je stal
270 23|        izogibala se je vprašanj, da bi ga ji ne bilo treba tikati.
271 23|             birmo?" je vprašal Lipe. ~"Ga nima, ne," je odvrnila. ~"
272 24|                 Kje imaš dete?" "Nimam ga," je odgovorila Anica in
273 24|               da bi zakrila dete. "Kaj ga skrivaš, ko vem, da je tu,"
274 24|       zapuščeno. Vsakdo ima nekoga, ki ga sme ljubiti; ona nima nikogar.
275 24|               bil še zdrav, zjutraj so ga našli mrtvega. In kdo pravi,
276 24|                opekla otroka!" ~"Nisem ga nalašč." ~"Kdo ve? Kaj pa,
277 24|               to je dečko. Za kočijaža ga vzamem. Dobro mu bo, samo
278 24|          pijana. Skočila je v brata in ga začela biti po glavi. ~S
279 25|            prijel za roko. Izkušala se ga je otresti. Toda držal je
280 25|               nožem križ čez potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo.
281 26|                Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa
282 26|           vprašal slednjič. ~"In zopet ga je pogledala Marjanica debelo. ~"
283 26|               v breg črez hrib v Dole, ga je ustavila Anica. Prihitela
284 26|              je dejala, "in pripeljite ga, da jo ozdravi!" ~"Luka
285 26|         uspešno lezel v hrib. Čudovito ga je bilo videti, ko je izginjal
286 26|              je že zelo truden. ~Tedaj ga je dotekel kmet. ~"Bog daj
287 26|               je Luka razumel, kako da ga ni umela Marjanica, in ni
288 26|                 ki jih ima rad. Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo.
289 26|              rad. Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo. Kdo pogreša tebe,
290 26|            hiše, pa vrl dečko! Pa glej ga no, saj je tu!" ~Prav v
291 26|                  Anže je moj brat, ali ga poznate?" je vprašal dečko. ~"
292 26|                vprašal dečko. ~"Poznam ga," je dejal Luka, "na Peči
293 26|               Ali mu gre dobro?" ~"Saj ga lahko obiščeš, Peč ni daleč.
294 26|               nalil kozarček pijače in ga izpil, ga znova natočil
295 26|           kozarček pijače in ga izpil, ga znova natočil in potisnil
296 26|             kmet še enkrat kozarček in ga potisnil pastirju. Otrok
297 26|              ni za te!" je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel. Tako
298 26|                bil Luka danes spoznal, ga je navdajala in začel je
299 26|              Luka in rahla opojnost se ga je polaščala. Z njo so prišle
300 26|             sosed; pa sem rekel: "Glej ga, že misli: Le hodi po tisti
301 26|                sedaj tvojega očeta. Pa ga vprašaj, no, enkrat, Luka,
302 26|           njegova." Glej Katra, pa sem ga res vprašal: "Oče, čigava
303 26|                 Prebledel je, in potem ga nisem več mogel vprašati.
304 26|             vse, naj gre še to!" Da si ga videla, Katra, kako je planil
305 26|               se je prijel za glavo. ~"Ga ni doma!" ~"Vrnite se lepo,"
306 26|              prepozno." In nekaka jeza ga je prijela in je rekel: ~"
307 26|              je rekel: ~"Veste kaj, če ga zdaj ni, potem ga ni treba!"
308 26|              kaj, če ga zdaj ni, potem ga ni treba!" In obrnil je
309 26|            denar na mizo. Nekako čudno ga je pogledala deklina, ki
310 26|            Smejal se je pred se, da se ga je strežajka skoro bala.
311 26|             roga. Pograbil je kamen in ga zalučal doli. Živalica je
312 26|              je vrnil na Peč. ~Srečala ga je Marjanica in ga začudena
313 26|             Srečala ga je Marjanica in ga začudena gledala. ~Luka
314 26|                zdravnika pripeljal." ~"Ga ni doma," je odvrnil in
315 26|                  Anže in Marjanica sta ga gledala čudeča se in ga
316 26|                ga gledala čudeča se in ga nista razumela. ~"Kaj se
317 27|          nekako bal. Nekaka nezaupnost ga je imela do onega tujca. ~"
318 27|           denar na Peč, kakor da bi se ga brez potrebe metalo iz hiše.
319 27|            spomnila Tomaža. ~Tozadevno ga je nekega dne poiskala in
320 27|               več ščuval na njo." ~"Si ga na Lipeta!" je dejala ona.
321 27|                dne sovražila Tomaža in ga ni mogla videti, ga vendar
322 27|          Tomaža in ga ni mogla videti, ga vendar ni mogla zapoditi.
323 27|               tako brez skrbi. Bala se ga je in že po nekoliko dnevih
324 27|              kazalo, prikriti se mu in ga kako privezati na se. Zakaj
325 27|             bil. ~Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni prestajala,
326 27|               otroka v naročje, nosila ga od zibelke do okna in nazaj.
327 27|              od njega slovo. Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor
328 27|            dvor, jo je spoznala. ~"Ona ga je!" je dejala sama pri
329 27|                padlo v glavo, da bi se ga bala. ~"Saj ne ve, kdo ga
330 27|              ga bala. ~"Saj ne ve, kdo ga je." ~Tako je Katra spala
331 27|              Tomaž, ti si norec, kadar ga preveč piješ!" Z nekako
332 28|              izpregled ni bilo več. Ni ga bilo kaj pogrešati; vendar
333 28|              je odvetnik. ~Pisarja sta ga pozdravila. Tudi Anica se
334 28|              si upala prositi. ~"Pa če ga ni doma, kaj potem," ji
335 28|              se mu zahvalila, potem ko ga je bila opozorila, da sta
336 29|               je sicer zavzel za Luko, ga pogostil s "požirkom brinjevega"
337 29|           našel Pušarja, je sklenil da ga obišče zvečer. Jerico je
338 29|          drugega, ko popival, in Pušar ga je bil malo vesel. Zato
339 30|          prebudil in se dvignil. Glava ga je bolela in mrazilo ga
340 30|                ga je bolela in mrazilo ga je. Polagoma se je tudi
341 30|               Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi. ~Ob njem je
342 30|              vprašal Luka in čutil, da ga glava še vedno boli. ~In
343 30|              vedno boli. ~In tudi mraz ga je stresal po vseh udih.
344 30|                Jaz ne vem nič!" V hipu ga je videl Anže planiti in
345 30|                 grem za Jerico." ~Luka ga je gledal, kakor da ga ne
346 30|            Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti prikimal
347 30|               preklical. Samo smrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala
348 30|               ko je zapazil Katro. ~Ta ga je poklicala k mizi in mu
349 30|                tega ni zapazila. Odkar ga je poznala, je bil vedno
350 30|                    Kaj, s Tomažem? Saj ga ni več na Peči." ~"Tako?"
351 30|          prijatelj, one iste Katre, ki ga svoj čas ni mogla. Pri misli "
352 30|            Voznik je kriknil. ~"Povozi ga!" je viknila Katra. ~Tedaj
353 30|             odskočil, pobral kamen ter ga pognal za vozom. ~"Tomaž!"
354 31|              nemočjo in življenjem, ki ga je živela doslej. Zakaj
355 31|          listič, napisal par vrstic in ga dal Marjanici, češ, da se
356 32|                pri misli na prizor, ki ga je bila doživela. Kdo jo
357 32|                Marjanica, "tisti večer ga je pripeljala. Za tri leta
358 32|            Utonil?" ~"Da, potegnili so ga danes iz vode. Pijanec je
359 32|                ponudila kozarček vina, ga je izpil in sedel in pripovedoval
360 32|           preizkušana slednja stvar in ga ne bo madeža, ki bi se ne
361 32|              je bil, zelo miren. Pa so ga zaprli za sedem let. Pa
362 33|              Luki zelo podoben. Videla ga je v spremstvu orožnikov,
363 34|                 kaj naj reče. Tedaj pa ga je Anica prijela za roko
364 34|                  je dejal fant. ~Tedaj ga je Anica prijela še za drugo
365 34|                   Kaj takega?" ~Ona se ga je oklenila in rekla tiho: ~"