Chapter

  1 1 |         glavo je prikimala možu. ~"Ti Tomaž, molči, si že pijan."
  2 1 |            stran in rekla: ~"In če ti ni prav, lahko greš. Ali
  3 1 |            vprašaš, Pečanka. Če bi ti ne smela biti, kdo pa naj
  4 1 |   pristavila nato: "Pa saj si tudi ti ko sama skrb in žalost." ~
  5 1 |        sinu: ~"Vidiš Juri, saj sem ti pravila, da nisi za ženitev,
  6 1 |             da nisi za ženitev, ne ti ne tvoja nevesta. To je
  7 1 |          se ji je bil približal. ~"Ti si pijan, Tomaž, pa na nogo
  8 1 |        Juri!" je ponovila, "ali si ti?" ~"Sem!" je dejal, "ali
  9 1 |           in mu segla v roko. "Ali ti ni slabo?" ~"Ni mi dobro!"
 10 1 |             Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne boš hud." ~Prijel jo
 11 1 |            mati te ne mara in tega ti nisi vedela." ~Ona je zajokala. ~"
 12 1 |          iz strahu, da te izgubim, ti nisem povedal pred poroko,
 13 1 |        prinesla ničesar k hiši." ~"Ti moja dobra, dobra žena!"
 14 1 |         mahala z roko. ~"In kaj si ti, pritepenec! Čegav kruh
 15 1 |       povem, da bosta imela dovolj ti in tvoj hlapec," je vikal
 16 1 |      ljudje vedeli, kakšna žena si ti ." ~Tu se je vmešal Juri. ~"
 17 1 |        tedaj k nji in rekla: ~"Ali ti tudi misliš, da sem pijana,
 18 1 |          na vratih je obstal.  "Da ti bo prav," je dejal Pečanki, "
 19 1 |          grem spat. Nič ne de, naj ti tekne pikolit, ljuba sestra." ~
 20 1 |            ga mora vprašati: ~"Ali ti morem zaupati? Ali mi nisi
 21 1 |          zaupati? Ali mi nisi tudi ti nasproten in hudoben? Glej,
 22 1 |         razume: "Ne morem še, zdaj ti ne morem še pomagati." V
 23 1 |       Katra, pametno govoriš. Vsak ti mora dati prav. Le umiri
 24 1 |             Kdo mi ga ne privošči? Ti?" ~Z drobnimi očmi je bodla
 25 2 |      nevesto "in da boš vedel tudi ti moj sin in moja snaha." ~
 26 2 |             Za zgled naju vzemite, ti ljubi ženin in ljuba nevesta
 27 2 |          ženin in ljuba nevesta in ti moj sin in moja hči." Zopet
 28 2 |        užaljen je dejal Juri: ~"Če ti bolj veš, moj sin, pa vedi.
 29 2 |        Jurca. ~"Zato rečem še eno, ti ženin in ti nevesta in ti
 30 2 |          rečem še eno, ti ženin in ti nevesta in ti moj sin in
 31 2 |          ti ženin in ti nevesta in ti moj sin in moja snaha. Zaradi
 32 2 |            nočem. Pa nočem, ker si ti, preljuba krošnjica, še
 33 2 |        ljuba krošnjica? Kaj praviš ti k tej nesrečni brvi? Midva
 34 2 |           roko proti sosedu: "Tudi ti in tvoj sin pojdeta." In
 35 2 |       gospodaril jaz, na mlinu boš ti. Če nisi popolnoma znorel,
 36 2 |            so se mu hlinili, so se ti zvezali in udarili skupno
 37 2 |      Kupila si me? Motiš se. Glej, ti in Peč sta sedaj moja, in
 38 2 |            smeje poslednji, ali se ti, ali jaz?" In pri teh besedah
 39 3 |             ne! Za sto goldinarjev ti ne delam več, saj nisem
 40 3 |            govorila žena, "cel dan ti pustim čas, da ne porečeš,
 41 3 |       plačal Tomaž, češ: ~"Kaj boš ti. Saj vem, da tiščiš par
 42 3 |            za vse."  "Dobro, Juri! Ti že lahko," so pritrdili
 43 3 |           služi, pa ga boš imel še ti, kaj le polegaš in še napoto
 44 3 |            to. Peč bo njegova. Kdo ti jo pa jemlje, kdo? To pa
 45 3 |            se je pa trudil za Peč. Ti in on? Seveda. Pognal bi
 46 3 |             tam misliš začeti zdaj ti. Le gospodari! Prav nobene
 47 3 | presunljivo zaklicala: ~"Kaj hočeš ti tu? Kaj hočeš?" ~"Katra!"
 48 3 |           In kdo te je klical? Kdo ti je dovolil, da smeš priti?" ~"
 49 3 |            našo hišo proč. In tudi ti nisi hotela pomagati." ~"
 50 3 |        sedla. "Lej, ali sta hotela ti in oče? Ali nisem rekla,
 51 3 |          rekla vidva? Da, da! Tudi ti, ravno radi tebe je bilo
 52 3 |       Lahko ostaneš, če misliš, da ti bo pri meni prijetno." ~
 53 3 |           to ni. Saj boš še videl, ti moj čedni bratec, ti!" In
 54 3 |        videl, ti moj čedni bratec, ti!" In zasmehujoče se je obrnila
 55 3 |      pometa? Kaj je to? Kolikokrat ti še povem?" ~Od strahu je
 56 3 |      zasmehujoče, "gori pod streho ti dam kot." Nato se je obrnila
 57 4 |     poslednji dan.~O pomni grešnik ti,~da božje oko ne spi. ~S
 58 4 |           njo in sram jo je bilo. "Ti si Anica, kaj?" je vprašala
 59 4 |    vprašala učiteljica. "Kaj hočeš ti, Cilika?" "Jaz pa vem nekaj!"
 60 4 |        drhtel razburjenja: "Anica! Ti si zelo dobra. Nič ne misli,
 61 4 |         nihče rad, in zato me imaš ti rada. In zato mi je hudo.
 62 4 |            mi je hudo. Še te želje ti ne morem izpolniti." In
 63 4 |  skrivnostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko se
 64 4 |     dvignile od zanosa in sreče. ~"Ti greš z menoj," je vprašal
 65 4 |           vprašal skoro šepetaje, "ti greš?"  "Grem, Juri! Ali
 66 5 |           kuhe za ljudi in živino. Ti moj ljubi Bog, kaj vsega
 67 5 |       živino tu, Šime je za polje, ti pa za hišo." ~"Kaj za hišo
 68 5 |            Marjanica. Sama nevesta ti pomaga." ~"Saj ti bi mi
 69 5 |          nevesta ti pomaga." ~"Saj ti bi mi ne," se je očividno
 70 5 |          ušesa odzvala Marjanica, "ti bi še psa pahnil nazaj v
 71 5 |         nasmehnil Anici: "Pristoja ti pa ne posebno, Ančka," je
 72 5 |      počakaj," je odvrnila Anica, "ti prinesem takoj kavo." Nekaka
 73 5 |          Čemu bi te budila? Spanje ti dobro dé," je odvrnila žena. ~"
 74 5 |           ob mizi in ga gledala. ~"Ti, kavo pa res dobro napraviš,"
 75 5 |      dišala po cikoriji." ~"Ali se ti zdi dobra?" se je nasmehnila
 76 5 |       moram pomagati Marjanici!" ~"Ti," se je nasmehnil mož, "
 77 5 |        tudi ni molčala. ~"Šest sem ti jih dala," je vikala Marjanica. ~"
 78 5 |        Neža.  "Narobe seve. Kaj pa ti, kaj, ki devlješ česen v
 79 5 |            ušesa, "to si napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali
 80 5 |            si napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali zdaj veš?
 81 5 |         napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali zdaj veš? Ti zlobna,
 82 5 |     napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali zdaj veš? Ti zlobna,
 83 5 |           in ti, ti. Ali zdaj veš? Ti zlobna, grda poniglavka
 84 5 |            zlobna, grda poniglavka ti, zanikarna, česen v ješpren!
 85 5 |      jesiharja vpijete. Zapomni si ti, Marjanica, da ne misli,
 86 5 |            da smo vsi gluhi, če si ti! Neža, kateri delajo steljo?" ~"
 87 5 |            Neža s posodo. ~"Kaj pa ti, Marjanica," se je obrnila
 88 5 |           je zastokala tašča, "no, ti pa znaš, ali je to za en
 89 5 |            tebe!" ~"Ena me bo, ali ti ali Anica!" ~"Kaj?" ni slišala
 90 5 |         roke, naj te Marjanica." ~"Ti me boš, Anica," je silil
 91 5 |           pa ne porečeš, Tomaž, da ti gospodinja ne sme izkazati
 92 5 |         sme izkazati take dobrote, ti očistim jaz." ~Anici je
 93 5 |       nihče. Vsako dete zna več ko ti." ~Katra in Tomaž sta bila
 94 5 |              Ali sem to zaslužila, ti moj Bog, ali sem to zaslužila?" ~
 95 5 |     molitvi proti sliki in rekla: "Ti vse vidiš in ti veš vse.
 96 5 |            rekla: "Ti vse vidiš in ti veš vse. Ne zapusti me,
 97 6 |           O smrti si govorila? Ali ti ne živiš rada?" ~"Živim
 98 6 |            karala Anica, "potem se ti bo pa sanjalo o smrti!" ~"
 99 6 |            za kosom tašča, "ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo?
100 6 |         hočeš, saj je le domač, in ti se razumeš na delo. Je le
101 6 |           nevesta na Peči. Jerici! Ti moj ljubi Bog, njej rada
102 6 |         nekam srdito je rekla: "Če ti pa ni prav, ti moj ljubi
103 6 |          rekla: "Če ti pa ni prav, ti moj ljubi Bog, saj ti svoje
104 6 |        prav, ti moj ljubi Bog, saj ti svoje blago odstopim. Že
105 6 |       volje. Ona je molčala. ~"Ali ti ni kaj prav?" je vprašal
106 6 |         karajoče in proseče: ~"Kaj ti je rekel zdravnik?" ~"Oh,"
107 6 |           Šivaš?" ~Prikimala je. ~"Ti si zelo pridna," je dejal.
108 6 |           je: ~"Juri, ne misli, da ti kaj očitam, ne, Juri. Ali
109 6 |            Ali hudo mi je, in tako ti hočem povedati, kakor mislim.
110 6 |      kratek čas sva mož in žena. A ti si že pozabil." Videla je,
111 6 |         burno, "tako mislim, da si ti moj mož in jaz tvoja žena,
112 6 |          živeti, a ne za se. In če ti tega ne razumeš, moj Bog,
113 6 |     pravzaprav, kaj hočeš od mene. Ti imaš tako svoje misli. In
114 6 |         malo mešam v vajine posle. Ti bi rada " ~"Tvoja dolžnost
115 6 |           Juri," je odvrnila ona, "ti veš, da potrpim vse. In
116 6 |          potrpim samo radi tebe, a ti si slep in gluh. A meni
117 6 |          se ji hlapci krohočejo. A ti molčiš, ti!" ~"Ali si ne
118 6 |            krohočejo. A ti molčiš, ti!" ~"Ali si ne znaš pomagati
119 6 |           se tudi on popelje kakor ti romarji in še dalj, dalj,
120 6 |            smehljal in govoril: In ti si mislila, da pojdem za
121 6 |       prijela za rob obleke. ~"No, ti si pa lepa," je vzkliknila
122 6 |         srca. "Saj to je narobe! O ti moj Bog, sedaj mi sešije
123 6 |           Kdo?" je zategnil Lipe, "ti, Tomaž, na primer!" ~"Kdo
124 6 |        razkoračil sedaj Tomaž, "če ti ni prav, Lipe, saj lahko
125 6 |        odvrnil mirno Lipe, "hlapec ti, hlapec jaz, če pojde kateri,
126 6 |            pa je šel za Lipetom. ~"Ti," je dejal, ko se Lipe ni
127 6 |          je odzval Lipe, "zato sem ti povedal." ~"Molči!" je siknil
128 6 |          na tla in dejal: ~"Tomaž, ti si dober človek, pretepati
129 7 |        misli. ~"K maši, seveda, se ti mudi," je govorila dekla,
130 7 |          je prišla zopet jeza, "da ti nisem mar. O saj vem! Tebi
131 7 |        pozabiš. Šime, glej, tak si ti." In jok jo je znova posilil. ~
132 7 |            že res, Neža, in ne bom ti pozabil. Če pa misliš, da
133 7 |          me smeš zmerjati kakor se ti poljubi, potem si pa le
134 7 |         vsaj nekaj odgovori: "Maša ti pa ne diši, ne! Kako bo
135 7 |            je k njemu. ~"Juri, ali ti je slabo?" je vprašala razburjena. ~
136 7 |           sem te," je šepetal, "pa ti si preskrbna. In tega ni
137 7 |    pristavil tiše. ~"Ljubim te, in ti govoriš tako!" je plakala
138 7 |        zopet njej prav iz osrčja. "Ti ne veš, kaj govoriš. Ti
139 7 |            Ti ne veš, kaj govoriš. Ti si ves iz sebe. A to je
140 7 |         ves iz sebe. A to je greh. Ti moraš živeti, živeti. Moraš!"
141 8 |            čez mizo in vprašala: ~"Ti misliš, da Juri ne bo dolgo!" ~"
142 8 |           Katra besedo, "ne jaz ne ti nisva več mlada, sem si
143 8 |        prav, in sem že mislila, da ti bom rekla, pa je prišlo
144 8 |    premoženje komursibodi? Kaj veš ti, kakšna trma je bil. Zato
145 8 |             In tudi lahko veš, kdo ti stoji na potu." In za hip
146 8 |   Testament," je burno sopla ona, "ti misliš, da bi ji zapustil
147 8 |       šepetaje rekla: ~"Ali stojiš ti z menoj, stojiš?" ~"Kakor
148 8 |          Laže!" je viknila Neža. ~"Ti pa kradeš!" je odvrnil Luka. ~
149 8 |   napolnjevalo z nevoljo. ~"Ali si ti otročji, Juri! Ne vidiš
150 8 |            je zasmejal in dejal: ~"Ti si res, ko ogenj! Braniti
151 8 |            ko ogenj! Braniti Anice ti pa prav nič ni treba, ko
152 8 |           se je. Naj se le, Tomaž, ti še ne poznaš Lipeta." In
153 8 |            je, kar bi rekla. Hvala ti za oni dan, ko si se postavil
154 8 |         govor: ~"Juri," je rekla, "ti si bil proti meni odkritosrčen.
155 8 |            biti tudi jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom ujedala.
156 8 |          tudi, ko si se ženil, sem ti odsvetovala samo radi tega.
157 8 |        nasmehnila in pristavila: ~"Ti imaš Anico močno rad, zato
158 8 |       odvrnila mati. "Povedala sem ti svoje misli. In teh misli
159 11|            in prevzeten in pil je, ti moj Bog, koliko je popil
160 11|       premislil, da bo prodala." ~"Ti, fant, postavno govoriš,"
161 11|         nato šepetaje pripomnila: "Ti me boš spravil še v pekel!" ~"
162 11|            Glej, to je vse, ker si ti tak. Kaj te le more zmotiti,
163 11|          poštenja v tebi." ~"Če pa ti nočeš pomagati!" je potožil
164 11|            zlobno je pripomnila: ~"Ti je pa le peč postala prevroča." ~"
165 11|            Neži in viknila: ~"Kaj, ti nisi danes pometala v moji
166 11|     slutnja ji je legla na srce. ~"Ti?" je pogledala z jasno izraženo
167 12|        zahropla, "to meni v obraz, ti, ti, tatica!" ~"Tu imate!"
168 12|    zahropla, "to meni v obraz, ti, ti, tatica!" ~"Tu imate!" je
169 12|            se mu je bila napela. ~"Ti?" se je izvilo pol plašno,
170 13|           jo žeja in da je trudna. Ti občutki so vplivali na njo
171 13|            zdi, da je prav." ~"Ali ti je kobila kaj nagajala?"
172 13|      zdajci skoro kriknila Anica, "ti si sosedov, ti si, ti si " ~"
173 13|    kriknila Anica, "ti si sosedov, ti si, ti si " ~"S Peči, kakor
174 13|              ti si sosedov, ti si, ti si " ~"S Peči, kakor vi,
175 14|           in jo odvedel iz sobe. ~"Ti moraš iti zdaj spat," je
176 14|        spati, ne bom spala." ~"Ali ti je slabo," se je domislil
177 14|            pri tebi. Ali hočeš, da ti kaj berem?" ~Segla je pod
178 14|          huda tašča plaši,~taki so ti svéti naši:~Bi li z vinom
179 14|          svéti naši:~Bi li z vinom ti napila,~ga na skalo boš
180 14|            ga na skalo boš izlila,~ti pogače ponujala,~bodeš jo
181 14|          kri priteče:~Oh, ne bodem ti nevesta,~oh, ne bom ti žena
182 14|       bodem ti nevesta,~oh, ne bom ti žena zvesta!~Osem žen ti
183 14|           ti žena zvesta!~Osem žen ti je umorila,~tudi mene je
184 14|         nadenj, je govorila: ~"Oh, ti moj revež, ti! Kako si ti
185 14|      govorila: ~"Oh, ti moj revež, ti! Kako si ti to zaslužil,
186 14|          ti moj revež, ti! Kako si ti to zaslužil, sirota! Oh,
187 14|           govorila Katra, "odleglo ti bo. In glej, saj imaš mene,
188 15|          Ali mrzla si, o kraljica, ti zimsko jutro. Lepa ali mrzla.
189 15|           ni dano, da bi se vrnil. Ti pa si tam in hočeš zbežati?
190 15|          za svojo last! Ali naj se ti tašča smeje na Peči? Smeje
191 15|          in planila kvišku: ~"Kaj? Ti? Se drzneš?" ~"Zakaj ne,"
192 15|            ali si močno trpel, ali ti je močno hudo?" ~Mimo osinelih
193 15|          dejala: ~"Tako, torej žal ti je?" In za hip so obstale
194 15|     Razumela je taščo. "Praviš, da ti je žal. Toda tega ti jaz
195 15|            da ti je žal. Toda tega ti jaz ne verujem. Ti mi ne
196 15|            tega ti jaz ne verujem. Ti mi ne odpustiš nikoli, kakor
197 15|              Koliko si ga pokazala ti!" je viknila tedaj Katra
198 15|           nima. No, koliko srca si ti pokazala do moža, katerega
199 15|         vzela?" je vprašala, "kako ti to veš?" ~"Sama je povedala
200 15|            na svoje ustnice. ~"Kaj ti je?" je vprašal skoro jezno. ~
201 15|          ušesu in šepetala: "Nekaj ti moram povedati, zato da
202 15|        nezvesta, Juri! Tudi, če bi ti umrl, ti obljubim, da ne
203 15|         Juri! Tudi, če bi ti umrl, ti obljubim, da ne vzamem nikogar
204 15|     preletel še hujši strah. ~"Kaj ti je?" je skoro viknila Katra. ~"
205 15|           je šepetala Marjanica. ~"Ti noriš!" je rekla Katra.
206 15|           se je vrnila in rekla: ~"Ti in tvoj spomin. Tako lepo
207 16|         mrliče, ni bilo videti, da ti prizori vplivajo kaj posebno
208 16|          silna je večnost. O Juri, ti si zdaj tam in si sam. Ali
209 16|          te je strah? Kje si? Kako ti je?" In solze usmiljenja
210 16|           Nič več te ni! Juri, ali ti je hladno? Juri, saj ne
211 17|            jaz, ji pove kdo drugi. Ti, moj ljubi Bog, kako naj
212 17|          razumela ne bo. In če bo, ti moj ljubi Bog, že zdaj je
213 17|         opazila njeno zmedo: ~"Kaj ti je Marjanica?" je vprašala. ~
214 17|         Ali si me imel za tako, ki ti bo zapustila otroka? Kdaj
215 17|           za razuzdanko? Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom
216 17|         proti kateri me nisi mogel ti braniti, kaj ne, naj me
217 17|          je dejala nato: ~"Jaz sem ti obljubila večno zvestobo
218 17|          večno zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha!
219 17|           si me osramotil. Hahaha! Ti si umrl. Smejem se ti. Umrl
220 17|      Hahaha! Ti si umrl. Smejem se ti. Umrl si tudi v mojem srcu.
221 18|        rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali tako
222 18|   Pljučnico ima, Bog in sveti Rok! Ti moj ljubi Bog, saj sem vedela,
223 18|         preslepiš. O, kakor nalašč ti je tako prišlo. Le pomisli,
224 18|          vesti se je rogal: ~"Lepo ti bo na Peči odslej, lepo!
225 19|         kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. ~
226 19|      ojunačila: ~"Glej, Hanca, Bog ti plačaj; zakaj pa so te zaprli?" ~"
227 19|       prepoznala, je rekla: ~"Kaj, ti si? Kaj pa hočeš ti tu?" ~
228 19|           Kaj, ti si? Kaj pa hočeš ti tu?" ~Ali Luka jo je prijel
229 19|           dejala: "Radoveden dedec ti, pa bi jo bil vprašal, če
230 19|      zardela do ušes in molčala. ~"Ti," je nadaljevala mati, "
231 19|        ustavila: ~"Z mano boš šel, ti leseni človek, ti. Ali naj
232 19|         boš šel, ti leseni človek, ti. Ali naj mi gre dekle v
233 19|         pojutrnjem bo vse nič. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko?
234 19|          in je rekla: ~"No, kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj,
235 19|             No, kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj, ti!" je grgral
236 19|            kaj!" ~"Ti je ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~"Tebe
237 19|              Molči!" je siknila. ~"Ti si jo brez krivde, zato
238 19|            si jo brez krivde, zato ti povem --" ~"Molči!" je pograbila
239 19|            je šepetal Luka, "povem ti! Si jo, ker je ona notri...
240 20|       njene misli: "Res je, o Bog, ti si pravičen, usmili se je,
241 20|         čuti, da pije smrt, smrt. "Ti si me umorila," misli in
242 20|          govoriti. Očita li res? ~"Ti si morivka, ti --!" ~Kaj
243 20|           li res? ~"Ti si morivka, ti --!" ~Kaj je to? Anica čuti
244 21|            prekinila Katra molk. ~"Ti vedno kaj prijetno živiš!" ~
245 21|            jezi, da bi zbesnela. A ti ne deš nič?" ~"Kaj pa hočem?"
246 21|          muči njo, in je dejala: ~"Ti praviš prav! Počakati je
247 21|            nagnila proti hlapcu: ~"Ti, to gre meni prepočasi.
248 21|          kaj in kako bi se počutil ti na mojem mestu." ~"Saj verujem!"
249 21|        govorila z njim. Tomaž, ali ti morem zaupati? Zdi se mi,
250 21|       morem zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po pravici,
251 21|          po pravici, ali nisi tudi ti onih misli, da sem brez
252 21|          ali me nisi obdolžil tudi ti tedaj, ko je umrl Juri?
253 21|        samogoltna nisem. Tomaž; o, ti mene še malo poznaš. Tomaž,
254 21|           bil očitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v obraz
255 21|            Kaj?" je dejala Katra, "ti misliš, da bi se mi ne mogla?
256 21|      misliš, da bi se mi ne mogla? Ti," je viknila, "če bi umrla,
257 21|        Peči ni za me življenja. In ti, ti gledaš. In glej, zdi
258 21|            za me življenja. In ti, ti gledaš. In glej, zdi se
259 21|       ublažila in proseče rekla: ~"Ti praviš prav! Ne bodi hud,
260 21|         postavico in dejal nato: ~"Ti, Jerica! Že nekam dolgo
261 21|           se je začudil Anže, "no, ti si pa lepa. Ali nisi od
262 21|        drugače, da imam jaz očeta, ti ga pa nimaš. In kako si
263 21|        samostan pojdem!" ~"Ah, da, ti hočeš biti svetnica!" je
264 21|        dejala deklica, "kaj pa boš ti?" ~"Jaz bom bogat!" je odvrnil
265 21|           rad?" ~"Zakaj hočeš biti ti svetnica?" je odvrnil fant,
266 21|          toda takoj je pristavil: "Ti tega ne razumeš. Vidiš,
267 21|       očetu: "Kdo je trdil prav?" "Ti," poreče oče. In zdaj veš." ~"
268 21|             je vprašala deklica. ~"Ti boš moja žena!" je odvrnil
269 22|        moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec ti, goljuf nemarni.
270 22|             hudovernik ti, hinavec ti, goljuf nemarni. Ti si mene
271 22|        hinavec ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti
272 22|           Ti si mene za nos vodil, ti si moj denar zapravljal,
273 22|           si moj denar zapravljal, ti si meni obljubil, da me
274 22|            in mu povem, kak mož si ti. Pa tudi oni bom povedala,
275 22|           res, lepega. Fej, sneduh ti, hinavski, ti požrešnost
276 22|          Fej, sneduh ti, hinavski, ti požrešnost prikrita, ti
277 22|            ti požrešnost prikrita, ti lažnjivec. Ji bom povedala,
278 22|        grabljami. "Molči, hinavski ti potep. Kaj? In zdaj povej,
279 22|     prikupiti oni ničvrednici, ker ti je kupila čevlje. Oh, da
280 22|            Ji bom že povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da
281 22|           takšen si ko levi ropar, ti, Judež, ti. O, da sem morala
282 22|          ko levi ropar, ti, Judež, ti. O, da sem morala biti tako
283 22|               Žabja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila dovolj
284 22|        slika na vodi, ti. Prej sem ti bila dovolj lepa!" je viknila. ~"
285 22|            se je mogel zavedeti. ~"Ti dam, se norčevati iz mene,"
286 22|            da so se zlomile. ~"Ali ti prinesem novih?" se je norčeval
287 23|           kam tako hitro Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov
288 23|          približal in zašepetal: ~"Ti! Tako sem slab. En kozarček
289 23|            ta večer, tedaj si bila ti! Prerila se je bila do božjega
290 24|           dolgo v speči obrazek. ~"Ti, sirotica moja. Nikoli te
291 24|             Nikoli te ne zapustim, ti moje vse, moje vse!" Pa
292 24|              Hahaha! Je že res, pa ti tega tedaj nisi vedela,
293 24|           je storila mačka, kar si ti želela. Ali moreš tajiti,
294 24|          še mora, zrasti. Pa čakaj ti, to bo šala. Ali veš, kaj
295 24|          tiste Jerice hči živi, in ti si jo vzela k sebi. Ti si
296 24|          in ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse; zato si
297 24|           storil jaz materi. Hvala ti, Katra!" ~Hipoma se je Katra
298 25|          nebu in moli: "Ljubi Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna
299 25|            nevredna dekla, Gospod. Ti veš, da sem grešna stvar!
300 25|            Lilije so, lepe, rdeče. Ti povem, komu jih nesem, te
301 25|          črna žena, "saj Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela premotiti,
302 25|           žena, "saj Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela premotiti,
303 25|              saj Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela premotiti,
304 25|         prišel glas iz grla. ~"Ali ti je mraz?" ~Zopet je odkimala. ~"
305 25|           glava?" ~Prikimala je. ~"Ti si bolna, zelo bolna!" je
306 25|       Vstati?" se je začudil mož. "Ti ne smeš, ti ne moreš, otrok,
307 25|          začudil mož. "Ti ne smeš, ti ne moreš, otrok, otrok!" ~
308 26|          glavo kimaje Luka. ~"Kaj, ti jo poznaš?" se je začudila
309 26|       rekla: ~"Po Hanco pojdi! Ona ti ozdravi še kugavega. Anti
310 26|            bila prej krčmarica." ~"Ti ljubi Bog, saj vendar nisi
311 26|     razumeva se, Marjanica. Ali si ti kdaj videla tisto Hanco,
312 26|         ona je imela lepe zobe." ~"Ti Hance ne poznaš," je zaključila
313 26|          tam pa povprašaj po njej. Ti bodo že pokazali, kod. Le
314 26|           kmet in pristavil: ~"Kaj ti je žena zbolela?" ~"Ne,"
315 26|         Luka. ~"Tisto že napraviš, ti pokažem stezo. Tam doli
316 26|            nisi vedel do zdaj, kje ti služi brat?" je vprašal
317 26|              je dejal pastir. ~"Pa ti?" ~"Eh, meni ni sile." ~"
318 26|         sem nečesa in nisem našel. Ti moj ljubi Bog, tako je.
319 26|          je bila prej naša njiva?" Ti! Prebledel je, in potem
320 26|       planil in zatulil. Pa kaj si ti vedela o tem?" ~"Potem je
321 26|            In prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti --, kaj si vedela
322 26|         tedaj si prišla ti, Katra. Ti --, kaj si vedela ti, kaj
323 26|        Katra. Ti --, kaj si vedela ti, kaj smo potem govorili.
324 26|            Da se na me srdiš, tega ti ne zamerim. Saj sem zaslužil,
325 26|           da mi trgaš srce. Katra, ti si hujša od kače, ti odpustiti
326 26|        Katra, ti si hujša od kače, ti odpustiti ne moreš!" ~Nehote
327 26|      klicalo v njem. "Dvoje sirot! Ti jima ne smeš storiti zlega,
328 26|       denar, da, kdor ima. Kaj boš ti, Jerica, sirota! Umri, vidiš,
329 27|         Aha," je mislil, "si hotel ti mene, pa bom jaz tebe. Mlina
330 27|       Katri, "potem lahko veš, kaj ti je narediti!" ~"Kaj?" je
331 27|             je odvrnila Katra, "da ti ne maraš doli in da sploh
332 27|          ni na Peči nikogar, ki bi ti smel predpisovati, kaj moraš
333 27|           Jurče je bolan. Hudo sem ti storila, ko si zbolela.
334 27|     neusmiljeno sem storila. Nisem ti stregla, nisem branila,
335 27|      viknila: ~"Tomaž, izpusti!" ~"Ti!" je slišala sedaj Tomažev
336 27|        bilo treba tega, ne! Tomaž, ti si norec, kadar ga preveč
337 28|      obrnila je besede tako, da so ti advokati čudni ljudje, ničesar
338 29|       brinjevega" vendar dejal, da ti posli ne gredo v župansko
339 29|         roko je udarjal ob mizo. ~"Ti," je dejal, ko sta ostala
340 29|         sva prijatelja, kaj, Luka. Ti že, ti! Tvoja sestra pa
341 29|      prijatelja, kaj, Luka. Ti že, ti! Tvoja sestra pa ni mnogo
342 29|            pozno, ju je dvignil. ~"Ti," je dejal Tomaž zunaj, "
343 29|        včasih," je odvrnil Luka. ~"Ti," je dejal Tomaž in pogledal
344 30|               Kje je Katra?" ~"Kaj ti bo Katra," je dejala. "Če
345 30|       zljubi. Tri leta " ~"Pet, če ti bo drago, ne bom te podila,
346 30|      mislil na eno bitje na Peči. "Ti," je govoril sam pri sebi. "
347 30|            da ne pojdeva s Peči ne ti, ne jaz več." ~Potem se
348 31|      planila kvišku, videla, odkod ti enakomerni glasovi. Prižgala
349 31|            pognala Katra kvišku. ~"Ti... si... me... zastrupila..."
350 32|          Bog mu ne štej v greh. Pa ti, moja ljuba tička, nikar
351 32|          obupaj! Lepo bo še. Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!"
352 32|          je vedno potreben." ~"Kdo ti je dal?" je vprašala Anica. ~
353 32|           deset dni..." ~"Svetujem ti, kupiti od mene v ognju
354 33|            Ne zameri, da pijem; če ti je ljubo, saj ti privoščim."
355 33|         pijem; če ti je ljubo, saj ti privoščim."  In v resnici
356 34|          pojdeš, ker te ne pustim! Ti dobri, dobri človek, kako
357 34|            de. Tudi tako je dobro. Ti si me imel rad, dasi si
358 34|             pol svojega zdravja bi ti rad dal!" ~Smehljala se
359 34|       Jerica," je vzkliknil Anže, "ti si pa še vedno otročjega