Chapter

  1 1 |             in žalostna nevesta~Daleč po dolini je bilo čuti poznopoletnega
  2 1 |                sive megle so se pasle po dolinah in se oprijemale
  3 1 |               in lesenih vaških streh po okrogli dolini in stopila
  4 1 |             nemalo njih, ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo
  5 1 |         sejmov ter shodov -- že lezel po opolzkem klancu na Peč.
  6 1 |          postavo v stran, ko je lezel po ovinkih nad potok in zapuščeni
  7 1 |        dvonadstropni hiši in se vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim
  8 1 |             pristopil k mizi, se ozrl po gostih in se ponižno klanjaje
  9 1 |              žena in se pri tem ozrla po svatih, "ste slišali? Od
 10 1 |              so ji nemirne oči begale po gostih in obstale na nevesti
 11 1 |    zahvaljeval in klanjal vsem gostom po vrsti. Žena pa se dalje
 12 1 |             biti vesela?" Ozrla se je po mizi in Kocijan, boter Jurijev
 13 1 |        Pečanka nevesto. Nevesta se je po sili nasmehnila. ~"Še smejati
 14 1 |            ustnice in je pil slastno. Po strani pa je gledal na hlapca,
 15 1 |             tresel od smeha, da se je po mizi polivalo vino. Venomer
 16 2 |            suhe ustnice so se zvijale po grižljajih, ki si jih iz
 17 2 |              iz svojega ni privoščil, po požirkih vina, ki jih njegova
 18 2 |             zvezali in udarili skupno po njem. Vitežki jih je pognal,
 19 2 |           gostilno in se jim postavil po robu. Pri eni mizi so sedeli
 20 2 |               in se odpravil raz Peč. Po par dneh se je vrnil in
 21 2 |               par dneh se je vrnil in po par tednih zopet odšel in
 22 2 |              Slišala jo je čez dan in po noči, v zidu je brnelo,
 23 3 |             železno roko je zavladala po moževi smrti vdova Katra
 24 3 |                Ni li tu voda, ki žene po letu in po zimi lahko troje
 25 3 |              voda, ki žene po letu in po zimi lahko troje koles?
 26 3 |             treba na voz in zapeljati po cesti mej svet, kjer je
 27 3 |              in nego. ~Vdova Katra je po smrti moževi čutila, da
 28 3 |             posli. Hlapci, ki so bili po sijaju Peči privabljeni
 29 3 |               cenili njihovo vrednost po številu mesecev, ki so jih
 30 3 |           Toda to se je moglo zgoditi po dolgih letih Katrinega gospodarstva
 31 3 |          pravi, on je bil najstarejši po svoji službi na Peči, dasi
 32 3 |              Veliko noč in vsak Božič po tri pare klobas in goldinar
 33 3 |              privezala nase, da jo je po treh dneh celo zapodila,
 34 3 |             je od jutra do noči sedel po vaških gostilnicah in bahaje
 35 3 |      smrekovih vrhov glasne udarce in po drči doli za hišo se je
 36 3 |              in pol nezaveden koračil po cesti, in prav tisti hip
 37 3 |               grošev. Nak, to ni nič. Po svetu je bolje." ~"Na Peči
 38 3 |             ostalih par dvajsetic. In po svetu je daleč. Vendar pa
 39 3 |             zna biti name." Tomaža je po stalo nehote sram pred njo
 40 3 |              temu možu, kje mislim." ~Po temnih in strmih stopnicah
 41 3 |              pa je šlo v novem načrtu po starem. Dela je bilo dovolj
 42 3 |           starem. Dela je bilo dovolj po zimi in po leti. Edino mlin
 43 3 |             je bilo dovolj po zimi in po leti. Edino mlin je nekam
 44 4 |          dolgo potem, ko je že ležala po dolini senca in se je nad
 45 4 |               za pot, se je odpravila po cesti. Ali že pri mostiču
 46 4 |              je poklicala prvo učence po imenu in jih izpraševala,
 47 4 |           pokazala drug drugemu. Šele po dolgem času sta se mlada
 48 4 |              božjega očesa. Ostala je po tetini smrti Anica v njenem
 49 4 |            šla za njo. Mati pa je šla po vasi in iz vasi po cesti
 50 4 |             je šla po vasi in iz vasi po cesti in pri mostiču doli
 51 4 |             fantov, katerih vseh niti po obrazu poznala ni. Res se
 52 5 |            dekla Marjanica, vrteča se po kuhinji, "veliko kuhe za
 53 5 |               brni še od predsinočnim po ušesih. In te Neže," je
 54 5 |             bi mi ne," se je očividno po uporabi desnega ušesa odzvala
 55 5 |             je doumela Marjanica. "Pa po zimi, po zimi je šele hudo.
 56 5 |               Marjanica. "Pa po zimi, po zimi je šele hudo. Vsi prsti
 57 5 |              Vsi prsti otečejo, in še po noči ne da miru in srbi
 58 5 |           rokah, podoben mlademu volu po moči, je stopal za živino.
 59 5 |             Prešiči so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi priimki
 60 5 |            Marjanici je vselej dišala po cikoriji." ~"Ali se ti zdi
 61 5 |         obrnila nato Katra k dekli. ~"Po krompir pojdem v klet in
 62 5 |              krompir pojdem v klet in po obelo!" je rekla na desno
 63 5 |               obelo in se nato vrnila po krompir. ~Tresoč se in tih
 64 6 |             vse nekaj drugega in šele po dolgem se je zavedla in
 65 6 |            velika grešnica in se šele po dolgih letih spokorim,"
 66 6 |             ravno radi tega izostajal po cele dneve z doma in včasih
 67 6 |            bolela glava in je kašljal po noči? Sivorjavo oko nad
 68 6 |              ogromen kup blaga. Pozno po noči se je bila vrnila Katra
 69 6 |               Komaj še sem dobila to. Po goldinarju je. Boš sešila
 70 6 |             bilo v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. Čutila
 71 6 |            bila Marjanica in govorila po svoji preprosti navadi živahno
 72 6 |         Zgodaj se je bilo zvečerilo. ~Po večerji je Anica zopet vzela
 73 6 |              hudo," je zastokala. Ali po kratkem hipu se je ohrabrila
 74 6 |          sanje, ali je bila resnica: ~Po cesti doli so ropotali vozovi,
 75 6 |             na primer!" ~"Kdo pa tebe po čem vpraša," je rekla zdaj
 76 7 |              pred cerkvijo, da "diši" po snegu. Tu pa tam je prekinila
 77 7 |             še enkrat z jezno kretnjo po odločnost: ~"Šime, obljubi,
 78 7 |            tega sveta. Segla je v žep po ruto in razvezala vozel
 79 7 |          svetlejšega goldinarja hitel po rebru nizdol. Tedaj pa se
 80 7 |               z iskrico upanja svetil po senu, da bi li ne našel
 81 7 |             pešal in Anžetu so rojili po dnevu in po noči konji po
 82 7 |          Anžetu so rojili po dnevu in po noči konji po glavi in zgodilo
 83 7 |             po dnevu in po noči konji po glavi in zgodilo se je,
 84 7 |               je, da je videl drdrati po cesti doli voz in se ko
 85 7 |            svoje vprašanje podprl, da po njegovi misli konj nima
 86 7 |          našel Luko še vedno iščočega po senu izgubljeni goldinar
 87 7 |          starcu. Toda starec ni segel po ponujanem. ~"Hm," je pripomnil
 88 7 |               leži?" ~"Leži, ali grem po njo?" In postrežljivi Anže
 89 7 |            odvrnil Anže, "pod vratom, po srajci. In kakor mrlič je
 90 7 |          sedel na kup stelje in segel po knjigi s konji. ~* * * ~"
 91 7 |               neprenehoma je kljuvalo po njenih mislih: prikazala
 92 7 |               v odgovor ji je zvenelo po ušesih: to je znamenje,
 93 7 |               pripravila, na mizo, in po prstih se bližajoča se je
 94 7 |          dobro!" je šepetala in segla po pijači. Privzdignila mu
 95 7 |                Sopel je težko in šele po kratkem odmoru je dejal: ~"
 96 7 |           neskončno bi ji bilo težko. Po vsem bi ji bilo težko, po
 97 7 |             Po vsem bi ji bilo težko, po možu, po Peči, po Marjanici.
 98 7 |               ji bilo težko, po možu, po Peči, po Marjanici. In on,
 99 7 |              težko, po možu, po Peči, po Marjanici. In on, njen mož,
100 8 |             pri vsem neredu in vzduhu po tobaku in pijači, je bila
101 8 |             vidite. Prav žal ji ne bo po njem, ne!" Odurno se je
102 8 |           prišlo vmes, da se je hotel po sili ženiti!" ~"In se je
103 8 |             je dejal in udaril z roko po mizi in pogledal na Katro: ~"
104 8 |              misli so ji morale orati po glavi, zakaj obličje ji
105 8 |          Anica je bila poslala Lipeta po zdravnika, in pri tej priliki
106 8 |              misli, ali vračale so se po sili, in parkrat se je bila
107 8 |          ceste in ga počakal. Lipe je po kimal z glavo v pozdrav.
108 8 |               se ne šalim, in da voda po zimi ne vre." ~Tomaž se
109 8 |              tej misli, ki mu je rila po glavi. ~Iz teh misli ga
110 11|             Cvičku" je bilo, popoldne po blagoslovu ob štirih. Pri
111 11|       pripomnil zopet kmet, ki se mu, po obrazu soditi, ni godilo
112 11|            Tisto pa že ne bo. Sem bil po svetu," je pripomnil zopet
113 11|             odpravil s Šimnom na Peč. Po poti je godrnjal, ne zmenivši
114 11|            sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in premišljujoč,
115 11|               da namoči utrujeno grlo po kupčiji na Peči. Tako je
116 11|              da se je tekočina polila po tleh. ~"Je že prav!" je
117 11|                Anica se je nasmehnila po sili in dejala: ~"Naj napravi
118 11|          glavo. ~"Pet, pa naj vse gre po " se roti mesar. ~"Sedem!"
119 11|             spravil Šime, dasi je bil po sklenjeni kupčiji Anže sam
120 11|             doma, ne," je dejal Šime. Po precej dolgem odmoru je
121 11|             kmečkega fanta, kako bije po njenem lahkomiseljnem, toda
122 11|            bil prišel mesarjev hlapec po vola, in Luka je ostal sam
123 11|          zlezel raz peč in se sklonil po onem zelenomodrem. ~Skoro
124 11|            resnici švignila s pogledi po tleh, nato pa se hipoma
125 11|             mi boste lepo spravili in po malem dajali." ~"Zakaj ne,"
126 11|             njene misli, hrepenela je po oni uri in se je bala. In
127 11|          tašča snaho, obrnila se nato po pričujočih in odšla iz sobe.
128 11|               me imajo," ji je tolklo po glavi, in brezmejen strah
129 12|              upala vprašati Marjanice po Luki. In nekaj hipov pozneje
130 12|             Toda venomer ji je šumelo po ušesih: ne izdajte me! ~
131 12|               Tašča je udarila z roko po mizi, Tomaž pa se je zasmejal
132 12|          Anica je pogledala krog mize po obrazih. Neža je strmela
133 12|            nisem vzela!" ~Tašča se je po sili nasmejala in se obrnila
134 12|               nasmejala in se obrnila po sobi proti hlapcem in dekli
135 12|                 Anici je udaril vzduh po žganju v obraz, obenem jo
136 12|              iz sebe in udarila taščo po licu. Zdelo se je, ko da
137 12|               sopel je burno, in žila po sredi čela se mu je bila
138 13|               objela Anico. Hitela je po znani poti navzdol. Visoko
139 13|            sploh hoče, kaj sploh hoče po svetu? ~"Kamorkoli, samo
140 13|               in nehote se je obrnila po cesti proti trgu in začela
141 13|              temna, in je peljala pot po ozki, nepriljudni dolini,
142 13|             peska. Krčevito je iskala po nedrih in končno otipala
143 13|              borila proti ostri burji po cesti. Hitela je, boječa
144 13|           odprtih prenočišč. In želja po gorkem prenočišču jo je
145 13|             temi očitki v srcu je šla po trgu in obstala pred gostilno
146 13|            gostilničar Kranjc, poznan po svoji dobrodušni hudomušnosti.
147 13|            mešal kvarte. ~Moža sta se po kratkem obotavljanju vdala
148 13|           celo stregla tebi in detetu po življenju? Brezmiselno bi
149 14|             mučenice, je začela brati po vrsti pri najdrobnejši.
150 14|            priča je bila. Ker je bila po svoji naravi plašna, je
151 14|              strah." In odvedel jo je po stopnicah v podstrešje,
152 14|             prav k nji in jo poklical po imenu. Odprla je oči. ~"
153 14|             Bogom draga moja mati,~ko po mene grejo svati;~komaj
154 14|          Ležal je dolgo brez zavesti. Po sobi, kamor so prinesli
155 14|            prinesli Jurija, je dišalo po jesihu. Ko se je bil Juri
156 14|             obupno nazaj na posteljo. Po glavi mu je blodila samo
157 15|              k možu, ki je kakor dete po pameti in zdravju. In vendar
158 15|             mož ji umira, ona pa leta po sodnijah!" ~"Sramota je
159 15|               že preč!" ji je švigalo po glavi. In dolžeča sama sebe,
160 15|               dela, kakor svetnica." ~Po vsem telesu drhteča je poslušala
161 15|               švigala peklenska misel po glavi: "Bog jo kaznuj! Prekleta
162 15|              moja smrt!" In hitela je po stopnicah in čez dvorišče
163 15|              in čez dvorišče ter doli po bregu. Kam? kam? kam? "Prokleta
164 15|         vrnila. Prosim vas, ne hodite po orožnike. Neža je rekla,
165 15|              že Anica, ki je bila šla po zdravnika, ker se je bilo
166 15|            Slišala sem ga, vprašal je po Anici!" je pravila dekla. ~"
167 15|             Lepo vas prosim, pošljite po gospoda, ljubi Bog, pošljite,
168 15|               začela ko blazna iskati po sobi, toda Jurija ni bilo
169 15|            spoznala, da je oblit tudi po beli srajci od teh žarkov,
170 16|        podobni sta si bili dve docela po strogosti obrazov in vznemirjajoči
171 16|      tovarišici. Jernač pa je posegel po steklenici z žganjem, da
172 16|             prošnja, kakor zamrl klic po nekom, po nečem. A po kom
173 16|            kakor zamrl klic po nekom, po nečem. A po kom in po čem? ~
174 16|            klic po nekom, po nečem. A po kom in po čem? ~Zganili
175 16|          nekom, po nečem. A po kom in po čem? ~Zganili in umaknili
176 16|                venomer... ~Tretjo noč po večeru, ko so ga bili pokopali,
177 16|           pila! Seve! Da bom opletala po kuhinji, ko da Neža ne pobije
178 16|             popila vino in povprašala po Anžetu in Jerici in potem
179 17|            Anico in jo zopet pustila. Po noči pa, ko ni mogla spati
180 17|       napravila veliko neumnost. Šele po dolgem je prišla k zavesti
181 17|              je čutila veliko slabost po vsem telesu. Malo se je
182 17|              Ledeno je velo od severa po dolini, in drobne in goste
183 17|              Tedaj je Jerica odhitela po Marjanico in jo poklicala
184 17|             Anica se je bila spustila po bregu doli, da obišče možev
185 18|              je slaba, in odšla kmalu po večerji, ki ji ni šla v
186 18|               jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali
187 18|             vam ne bo nagajal." ~Hrup po stopnicah kolovratečega
188 18|              je Tomaž udaril s pestjo po mizi in povprašal po Katri. ~"
189 18|           pestjo po mizi in povprašal po Katri. ~"Spat pojdi, spat!"
190 18|            dni za tem so bili zjutraj po maši Anico prevideli. Kmalu
191 18|        odločilna. ~"Nocoj!" je šumelo po hiši. ~"Nocoj!" je mislila
192 18|           umira lastna hči, je tavala po hiši. Izgubila je bila vso
193 18|                Anže pa je gledal doli po sobi z resnim licem, ko
194 18|             noč. In zopet je zašumelo po hiši: "Nocoj, nocoj!" ~Zganila
195 18|             misli so ji morale rojiti po glavi, ko je tako resna
196 18|               In zopet je segla Katra po opojni pijači, ali glas
197 18|             huje noči in daljše. Šele po polnoči je bila Katra za
198 18|              ki jih je vročina šibala po njeni glavi, je venomer
199 18|                kam?" je grozno donelo po sobi, sprva silno, potem
200 19|             bolezen razpasla, zatekel po pomoč Hance. Tako je šel
201 19|               človek dvakrat, trikrat po šest, sedem ur daleč in
202 19|          tarnali in prosili naj gredo po Hanco. Hance pa ni bilo.
203 19|            Hance pa ni bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma
204 19|         pelinovca v ruto, da bi imela po poti vsaj za "proti mrazu".
205 19|             Ko se je vrnila Marjanica po stopnicah, potem ko je bila
206 19|               je plakal, je li plakal po drugih, po izgubljeni sreči?
207 19|               je li plakal po drugih, po izgubljeni sreči? Ali je
208 19|              so tedaj pričeli graditi po dolini železnico. Vsake
209 19|               je, prižgala luč in šla po stopnicah v pivnico. Spomnila
210 19|            drdrali prvi tovorni vlaki po progi. In tedaj se je tudi
211 19|               verjemi, zdaj še prodaš po krščanski ceni, jutri ali
212 19|             Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko? Dobi boljo in cenejšo
213 19|         povsod žaganice in deske tako po ceni." ~In Luka je mislil: ~"
214 19|            peljem!" ~In peljala ga je po stopnicah doli. In ko sta
215 19|              seve." In že se je ozrla po Jerici. Toda ta se je bila
216 19|              ko da se ni zgodilo nič, po stopnicah doli v kuhinjo
217 20|             niso!" ~* * * ~Okoli treh po noči je bilo, ko je ustavil
218 20|              in solnčne luči vseokrog po Peči. Hip pozneje sta se
219 20|               In zopet je roka iskala po odeji, in nemirno se je
220 20|           zopet mrzlo, ongavno čustvo po vsem telesu, ko da leži
221 20|             vzravnal in zdaj je segel po tistem svetlem orodju in
222 20|           deje zdravnik, "toda hitite po zdravila! Slaba je, grozno
223 20|               je tašča zgenila, segla po mali steklenički in uliva,
224 20|              ji storila, da mi streže po življenju," misli Anica
225 21|        gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem očetu za Jurija.
226 21|           trtami in sadnim drevjem in po štirih letih pridelal tristo
227 21|              ki sicer veliko več časa po gostilnah presedi, ko na
228 21|              vznevoljil, je hrepenela po tolažbi, po razgovoru s
229 21|              je hrepenela po tolažbi, po razgovoru s človekom, ki
230 21|            ona -- žena kakorkoli jaka po volji -- je bila vendarle
231 21|              mi, da ti smem. Povej mi po pravici, ali nisi tudi ti
232 21|              vmes. Mi je še danes žal po psu." ~Skoro divja je planila
233 21|              božjast. Od tedaj je bil po stal Anže proti Jerici nekam
234 21|             mislil na njo, ko doslej. Po naključju vendar ni bil
235 21|          rekel, "tebi bom povedal vse po pravici, kako je to. Jaz
236 21|               sezidam hišo in hlev in po tem bom bogat in potem pojdem
237 21|               sodbi ga je še potrdila po večerji, ko mu je rekla
238 22|              s kaj izdatnimi mahljaji po hlapčevi glavi ali kamor
239 22|              bojem razmišljal in šele po tem delal. Tako je tudi
240 22|               rogal Anže in jo brisal po senožeti. Hlapec je vrgel
241 22|          Pušar Katro, mu ni bilo prav po godu, zakaj imel je opravka
242 22|              je opazila, da je opečen po prstih. Skočila je k vratom. ~"
243 23|              smejale so se trobentice po travi. Za grmovjem je poizkušala
244 23|              skočil kvišku in se ozrl po čredi. ~"Mogoče pa le ni!"
245 23|            odgnal živino proti domu. ~Po poti, ki se mu je zdela
246 23|              Tam jo imate, pa delajte po moji smrti kakor hočete." ~"
247 23|          gasne v gorah. Zaveje hladno po dolini in prinese čudovitih
248 23|             vratih cerkve ji je nekdo po kimal z glavo, ozrla se
249 23|        pozabljene bridkosti. In skoro po sili so ji prihajale misli: "
250 23|               Anica. ~Lipe se je ozrl po njej, in v temi se mu je
251 24|           popadla palico in zamahnila po kači. Ali kača se je zasmejala: "
252 24| sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem, ki
253 24|              sebi glas po sreči, glas po njem, ki ne more biti njen,
254 24|       postelje in začela burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se
255 24|          strah zelo prevzel. Segla je po steklenici v slepem oknu
256 24|        strmela v luč, katere že davno po noči ni upihovala. ~Ko je
257 24|              odpodila nadležne misli. Po sili so prihajale. ~"Kaj
258 24|                Katra je segla tretjič po steklenici in izpila duškoma.
259 24|               brata in ga začela biti po glavi. ~S težavo ji je ušel.
260 24|                Še enkrat je zamahnila po njem, ali zadela je v vrata.
261 25|         hlevih so konji. Anže pa vozi po svetu. V naslednjem trenotku
262 25|          lilije. Toda strah jo je iti po nje, v travi so kače, in
263 25|              bosa. Pa kdo prihaja sem po travi naravnost proti njej?
264 25|             in pogladi s suhimi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne
265 25|               strahoma se Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna
266 25|             bolečin prevzeta z rokama po borni odeji. ~Katra je odstopila
267 25|             podedovala nekaj stotakov po teti, o kateri do tedaj
268 26|                 26. POGLAVJE~Luka gre po zdravnika~"Luka," je rekla
269 26|           mislila in tako je rekla: ~"Po Hanco pojdi! Ona ti ozdravi
270 26|          vidiš, Hanco pozna vsakdo že po njenih zobeh. Stara je,
271 26|              Hudega, tam pa povprašaj po njej. Ti bodo že pokazali,
272 26|              je le. Da se mu le zmeša po poti. Nekaj je kvasil o
273 26|               denar in prikimal. Šele po poti se je domislil, da
274 26|      zdravnika. ~"Prvo k Hanci, potem po zdravnika," je mrmral, ali
275 26|               potem je začel korakati po kolovozu doli skozi bukov
276 26|              doma." ~"Pojdem še v trg po zdravnika," je odvrnil Luka. ~"
277 26|             moža nekaj korakov nizdol po kolovozu. Tedaj se je razgrnil
278 26|              dotekel. Enega sem vrgel po snegu doli, drugi mi je
279 26|             pred Luko. ~"Na, boš imel po poti!" ~"Prav res ni treba,"
280 26|             bilo, in Bog je obrnil le po svoje. Zapisano je bilo,
281 26|            Glej ga, že misli: Le hodi po tisti njivi. Tvoja bo, kakor
282 26|            bilo treba. Saj sem vedel; po krivici jo je pridobil.
283 26|               naj se obrne. ~Lezel je po stopnicah in obstal pred
284 26|              skoro zapleta, ko je šel po cesti. Mislil je venomer
285 26|               tudi potem, ko je taval po cesti proti domu. V nekaki
286 27|             bi mu mogel kaj nagajati. Po moji misli bo to najbolje."  "
287 27|            skrbi. Bala se ga je in že po nekoliko dnevih je začela
288 27|              željo. In tako je prišlo po preteku osmih dni do novega
289 27|           iskat Luka Hanco, da sta se po starem načinu pogovorila
290 27|       otrokovo varstvo. In blodila je po sobi, vzela to v roko in
291 27|         zibeli k oknu in nazaj, čisto po glasu ure, ki je nihal nekod
292 27|        prestane. ~In Anica je stopala po glasu ure in ponavljala: ~"
293 27|           dobri." ~Anica je zaihtela. Po dolgem so ji privrele solze
294 27|           Otroku so se izpustile koze po životu in obrazu. Prav nad
295 27|           umri!" je obupovala, begala po sobi, jemala otroka v naročje,
296 27|           ognju, in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati.
297 28|               je odšla določeni dan. ~Po prašnih, z zaboji založenih
298 28|            postal resen, ko je listal po papirjih, nato pa je zakašljal
299 28|            vina in juhe in povprašala po Lipetu. ~Da je doma, je
300 29|              tozadevno prišel k njemu po pomoč, se je sicer zavzel
301 29|             Smrekarjevim hlevom in jo po močilo z glavo nizdoli v
302 29|         delati težko. Deklica je bila po zadnji bolezni vsa šibka
303 29|                 Pri Pušarju je sedel. Po svèt je bil šel. Pa je nanesel
304 29|             prav lepo sestro imaš." ~"Po imenu je sestra, po srcu
305 29|                   Po imenu je sestra, po srcu ni!" je odgovoril Luka. ~"
306 29|               dejal Tomaž in pogledal po strani Luko, "pa bi ji požvečil.
307 29|           solze.  Zaslišala je korake po cesti. Plaho je odskočila
308 29|          Jerica je kriknila in bežala po cesti, bežala, gnana od
309 30|           lestvo, ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj se je Luka prebudil
310 30|               tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje
311 30|                Jaz dem, spodila jo je po noči, ali pa je dekle ušlo
312 30|          siroto; zdaj jo je zares." ~"Po noči!" ~"Po noči!" ~"Siroto!" ~"
313 30|              je zares." ~"Po noči!" ~"Po noči!" ~"Siroto!" ~"Siroto!" ~
314 30|           oporoki, kakor je ukrenil. ~Po dolgem in mučnem zasliševanju
315 30|         glavno dedinjo. Pač pa deduje po Katrini smrti Anica Peč,
316 30|             nad tem svojim dejanjem? ~Po tej poti, Anica, ne boš
317 30|            mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi je odšla h Kranjcu.
318 30|             se pogovorila s Kranjcem. Po dolgem času je prišel ta
319 30|               Nadejal se tega ni več. Po noči že se je vozil s Katro
320 30|             zapregel je bil povprašal po taki in taki deklici mlad
321 31|           bila postala srečna dedinja po nekem gospodu -- Marjanica.
322 31|             takimi mislimi. Polagoma, po dolgem je začela plakati.
323 31|         opravljena, vsa črna v obraz. Po bradi ji je tekel curek
324 31|            pozneje je šla z orožnikom po bregu dol in ni pogledala
325 32|           nekaj. Kmalu nato je prišlo po njo par paznikov in odvedla
326 32|             podrhtavati obrvi in šele po parkratnem opominu, naj
327 32|      Marjanice, da sodišče povprašuje po Luki, ki je kar izginil
328 32|             že vsa trda, in hodila je po sobi gori in doli. In venomer
329 32|           pred smrtjo hodijo celo noč po ječi. Trudila se je, da
330 32|              lahko, ko da se ženi." ~"Po nedolžnem je bil zaprt?"
331 32|            venomer je mislila le eno: Po nedolžnem je bil zaprt! ~
332 33|       odvrnila žena in iztegnila roko po čutari. In ko se je napila,
333 33|               smejala. ~Smejala se je po noči sredi spanja, da je
334 33|           ječo dveh let; toda umrl je po preteku dveh mesecev. Anica
335 34|           odvrnil. "Ni mogoče. Pojdem po svetu. Sem mlad, pozabim.
336 34|               kar so imeli podedovati po očetih. In to zavest, da
337 34|             Ko umrjem, nikar ne žaluj po meni!" ~Anže je gledal nekam
338 34|          konja. ~"Ničesar ne boš imel po meni. Ne huduj se, niti