Chapter

1 5 |     se vrgla na posteljo ter ihtela: "Ali sem to zaslužila,
2 6 |  jokala sama vase, brez solz ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj
3 12|      Saj grem, saj grem!" je ihtela brez solz, vstala odločno
4 13|         Ne vrnem se, ne," je ihtela pred se, "bo že Bog pomagal."
5 14| zakaj je udarila, zakaj!" je ihtela žena. Sin pa se je vrgel
6 14|    vrne se, ne!" je kot zase ihtela Katra in dvignila oči proti
7 15|     In tej misli ni ubežala. Ihtela je. In venomer ga je slišala
8 24|     bo, moj bo!" "Ne bo," je ihtela Anica. Tedaj pa je opazila,