Chapter

  1 1 |        zagrel? Takoj se mu ogni!" ~"Katra", je zaprosil možic. "Tvoj
  2 1 |             plesala?" je priganjala Katra sina in nevesto. ~"Ne bom,
  3 1 |        Venomer je vikal: ~"Presneta Katra, o presneta Katra! Take
  4 1 |          Presneta Katra, o presneta Katra! Take pa še ne!" ~Juri je
  5 1 |           ljudje?" ~"Take pa še ne, Katra, take pa še ne!" se je še
  6 1 |             da si pijana. Ne boš me Katra, nocoj me pa ne boš!" ~"
  7 1 |      dvignil in stopil k Pečanki. ~"Katra, pametno govoriš. Vsak ti
  8 3 |     zavladala po moževi smrti vdova Katra na Peči. Kakor da je od
  9 3 |       mladih let naučila delati. In Katra je znala delati. Ali je
 10 3 |     delavnost, skrb in nego. ~Vdova Katra je po smrti moževi čutila,
 11 3 |              Vse je bila gospodinja Katra na Peči in povsod. Daleč
 12 3 |             kakršno jih je napodila Katra. Posli so bili prišli v
 13 3 |         tujci in tujci odhajali. In Katra je polagoma sprevidela to
 14 3 |             že v pozabljenje, in je Katra sama dokaj izgubila na svoji
 15 3 |           na Peči pasje življenje". Katra ga je bila priklenila nase
 16 3 |             zdravje, in morda ga je Katra trpela in prenašala ravno
 17 3 |           zdravja. Če je gospodinja Katra trpela Šimna, potem je gotovo
 18 3 |          hoče, toliko je gotovo, da Katra Neže z najmanjšim izboljškom
 19 3 |           na Peči, in ki jo je bila Katra udinjala z obljubo, da ji
 20 3 |           in ponosnoskrivnosten, in Katra je mnogokrat obžalovala,
 21 3 |            zadovoljstvom je motrila Katra orjaškega moža, ki mu ni
 22 3 |         istotako prijazno smehljala Katra, "pomladi je polno dela
 23 3 |       piškavih!" je pokazala obenem Katra s prsti. Tomaž je vzel žago
 24 3 |            cesti se je ozrl na Peč. Katra je stala še vedno na vratih
 25 3 |             Peči na cesto, je stala Katra. In tisti prijazni smeh
 26 3 |         poznamo več?" je pozdravila Katra. ~"Meni se mudi!" je zagodrnjal
 27 3 |              za hlapca nisem." ~Ali Katra ni odnehala. Še slajše se
 28 3 |            hitra, je vendar uganila Katra takoj, da je Tomaž njen.
 29 3 |           no," je odvrnila prijazno Katra, "to že pride, kaj!" ~"Tu
 30 3 |             se je vrnil proti vasi, Katra pa na Peč. In ves čas se
 31 3 |         zasedel svoje častno mesto. Katra je bila nasproti njemu ista
 32 3 |           hote in nehote čutili, da Katra želi, da stoji mej njo in
 33 3 |      zagledala strah pred seboj, je Katra obstala in strmela nekaj
 34 3 |          hočeš ti tu? Kaj hočeš?" ~"Katra!" je težko zasopljen odgovoril
 35 3 |             pri teh besedah obstal. Katra pa se je obrnila k sinu. ~"
 36 3 |            šel. Ko je bil odšel, je Katra molče strmela na brata,
 37 3 |             prišla iz njenih ust. ~"Katra," je povzel znova besedo
 38 3 |            jih je skušala prizadeti Katra svojemu bratu Luki, ki je
 39 3 |             je opazil, da razlikuje Katra skoro namenoma. Če je bila
 40 3 |             in zdelo se je, da niti Katra ne misli mnogo nanj. Z jekleno
 41 3 |        nihče pričakoval, najmanj pa Katra sama. ~Nekega večera je
 42 5 |            Dobro jutro, mati!" ~Ali Katra se je umaknila z okna in
 43 5 |         prismojeno!" se je hudovala Katra onstran. ~"Ježeš, pa ni
 44 5 |            je," je sitnost stresala Katra, "kaj le treba, da mi tu
 45 5 |        stisnil roko, ko je vstopila Katra in za njo Marjanica. ~"Nekam
 46 5 |          mati!" se je oglasil Juri. Katra ga je namenoma preslišala
 47 5 |               se je zopet razjezila Katra, "ali je to odgovor?" Pogledala
 48 5 |      Marjanica," se je obrnila nato Katra k dekli. ~"Po krompir pojdem
 49 5 |            prisluškujoča Marjanica. Katra pa je stopila na vrata in
 50 5 |            zapravil," je pripomnila Katra in s tršim glasom je dostavila: "
 51 5 |        slišala, da sta se hlapec in Katra približala hiši, in Katra
 52 5 |           Katra približala hiši, in Katra je rekla: "Ali imaš kaj
 53 5 |            Preobleci se," je velela Katra, "pa doli k Cerarju stopi,
 54 5 |          danes. Se vsaj izzračim." ~Katra je stopila v kuhinjo. Anica
 55 5 |        Tedaj je vstopila Marjanica. Katra je potegnila Anici nož iz
 56 5 |             ogorčenim glasom dejala Katra Anici, "zakaj pa tega ne
 57 5 |           je ozrla, za njo je stala Katra, in iz njenih drobnih oči
 58 5 |        bliski jeze in zloželjnosti. Katra je pristopila k Tomažu in
 59 5 |      udarila kri v glavo. Hlapec in Katra sta zapustila kuhinjo in
 60 5 |             krvaveči prst. Tomaž in Katra sta se vrnila v kuhinjo. ~"
 61 5 |             za kuhinjo," je piknila Katra nevesto, "zakaj se le štuliš
 62 5 |         Vsako dete zna več ko ti." ~Katra in Tomaž sta bila odšla,
 63 6 |           je prišel za njima Tomaž. Katra je velela počakati in rekla: ~"
 64 6 |        Tomaž in sedel na voz. On in Katra sta sedela udobno, skromni
 65 6 |           po noči se je bila vrnila Katra s sejma. Anica se ni dotaknila
 66 6 |            ali pa cesarja samega." ~Katra je vzela obleko in vršala
 67 6 |            tašča. Potem je naletela Katra na Lipeta, ki se ji je zasmejal,
 68 6 |             da to ni lice, kar trdi Katra. Katra jo je pobrala, češ,
 69 6 |            ni lice, kar trdi Katra. Katra jo je pobrala, češ, kaj
 70 6 |             Glej," ga je nagovorila Katra, "taka je naša nevesta;
 71 6 |           stala hlapca z oči v oči. Katra je stala ob strani. Na vratih
 72 6 |          čem vpraša," je rekla zdaj Katra, "ali nimaš nič dela?" ~
 73 6 |             jeze hripava pripomnila Katra. Lipe se je samo smehljal. ~"
 74 6 |        kadar hočeš," je nadaljevala Katra, "bolje prej, ko slej. Da
 75 6 |                Še nikoli ni slišala Katra takih besed. V živo rano
 76 6 |             gospodar. V tej jezi je Katra pozabila vse dostojnosti.
 77 6 |        visokovzravnan proti hlevom. Katra je planila proti hiši. Tomaž
 78 8 |          koncem hiše v domovanje in Katra mu je bila dala zanesti
 79 8 |            sešla tiste dni Tomaž in Katra. Ali ju je bolezen Jurijeva
 80 8 |               Misliš?" je zategnila Katra in se zasmejala. V hipu
 81 8 |             zasmejal, tako da ga je Katra pogledala začudeno. ~"Kaj
 82 8 |    vsakdanji stvari. Niti za hip ni Katra odmaknila od njegovega obraza
 83 8 |                Nikoli," je zasikala Katra. "Ona ne bo gospodinja na
 84 8 |            Tomaž," je povzela zopet Katra besedo, "ne jaz ne ti nisva
 85 8 |     preženite, če morete. To ni nič Katra." ~"Testament," je burno
 86 8 |            Saj ne bo za njo samo!" ~Katra je vstala. Grozne misli
 87 8 | predrugačeno, skoro strašna je bila Katra, in Tomaž sam se je nekako
 88 8 |          grba jih bo potem držala. ~Katra je stopila prav k njemu
 89 8 |          gori. Ko pa je opazila, da Katra še vedno sedi pri Juriju,
 90 8 |          drobno, in vedel, da ji je Katra gorka, in zato ji je bil
 91 8 |            je zgodilo, da je začela Katra preje govoriti in je za
 92 8 |           Zakaj, Juri!" je vprašala Katra. ~"Glejte," je nadaljeval
 93 8 |            Jaz huda?" se je zavzela Katra. "Ali me tako črni pri tebi?
 94 8 |          trdovratneje se je skušala Katra odtegniti temu pogovoru,
 95 8 |              je skomiznila z ramama Katra, "to je morda res. Saj je
 96 8 |            Tepen, tepen," je dejala Katra, "pa je že tako, da ga je
 97 11|         veži. ~Notri v sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar
 98 11|         človek še spati ne more." ~"Katra," je prosil brat, "samo
 99 11|            vrnila s čašo čaja. Toda Katra je planila in začela kričati: ~"
100 11|         pojdi v pekel!" je odvrnila Katra in sunila Anico s čajem
101 11|              ji je presekala besedo Katra. In ženi sta se merili s
102 11|             časa," ga je pozdravila Katra. ~"Za kupčijo dovolj, pa
103 11|         Gospodar leži," je odvrnila Katra, vendar pa je pomignila
104 11|        kupčije nazaj. Nato je odšla Katra in se vrnila za nekaj hipov
105 11|        glasove. Mesar je kričal, in Katra je kričala in tudi Tomaž,
106 11|     Dvestopetindvajset," je klicala Katra. ~"Vola prodaja," je pripomnil
107 11|                Dvesto," je odvrnila Katra. Nato so utihnili, in čuti
108 11|       desetakov in jih rinil Katri; Katra jih je odrivala. In začelo
109 11|         zakaj zdaj sta kričala vanj Katra in Tomaž. ~"Devetdeset,
110 11|            Ne morem," se je branila Katra. ~"Raje vržem vse v ogenj,"
111 11|          jih." ~"Le!" je pripomnila Katra. ~"Petindevetdeset naj bo!"
112 11|           mesar. ~"Ne bo!" odkimuje Katra. ~"Štiri!" ~Katra maje z
113 11|          odkimuje Katra. ~"Štiri!" ~Katra maje z glavo. ~"Pet, pa
114 11|             Tomaž. ~"Dvesto!" jekne Katra. ~Mesar se je izkričal in
115 11|            kakor da hoče oditi, ali Katra je s prezirljivim pogledom
116 11|          besedo!" ~"Dvesto!" odvrne Katra. ~Mesar zakolne in vrže
117 11|                 Komaj je bila odšla Katra, je prilezel od nekod Luka
118 11|            naslednjem hipu pa se je Katra že obrnila k Neži in viknila: ~"
119 12|             hipov pozneje je prišla Katra, in Anica je uvidela, da
120 12|             se smeješ?" je vprašala Katra. ~"Tako," se je smejal dalje
121 12|             je zaklical zdaj Tomaž. Katra pa je planila kvišku. ~"
122 12|              je jecala. Tedaj se je Katra zasmejala. ~Anica je izgubila
123 12|         licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip odrevenela, v na
124 14|             je potrpela z njo. Samo Katra je bila čudno trda z njo.
125 14|        tajno veselje je imela v tem Katra, posebno še, kadar je bil
126 14|          težavo prenašal luč. Ko je Katra opazila, da se je sin zavedel,
127 14|             moje dete," je govorila Katra, "odleglo ti bo. In glej,
128 14|             ne!" je kot zase ihtela Katra in dvignila oči proti stropu.
129 14|           da jo svari in prosi. Ali Katra tega očesa ni umela. ~Juri
130 15|            Ko je ugledala Anico, je Katra zardela in planila kvišku: ~"
131 15|            si storila?" je osupnila Katra. ~"To sem storila," je hlinila
132 15|          Lepa je ta," se je odzvala Katra, "mož ji umira, ona pa leta
133 15|           je skoro zaihtela Anica. ~Katra je izginila iz kuhinje,
134 15|          šla tožit!" se je oglasila Katra, posmehujoče in strupeno.
135 15|        storila. Pozabite, prosim!" ~Katra je zamahnila z roko in dejala: ~"
136 15|      pokazala ti!" je viknila tedaj Katra in se dvignila.  Anica je
137 15|           srcu govori," je govorila Katra, "pa ga sama nima. No, koliko
138 15|            z Lipetom?" je zaklicala Katra. "Ali moreš tajiti?" ~"Ne
139 15|           ne tajiš!" je nadaljevala Katra. "Povej, no, potem še to,
140 15|            Začudena jo je pogledala Katra. ~"Slišala sem ga, vprašal
141 15|            Sanjala si!" je odvrnila Katra. "Saj je zaspal!" Marjanica
142 15|            ti je?" je skoro viknila Katra. ~"Zopet jo je klical!"
143 15|    Marjanica. ~"Ti noriš!" je rekla Katra. Marjanica jo je prijela
144 15|            duša pa hodi za Anico!" ~Katra ji je obrnila hrbet in odšla
145 17|      vprašala: ~"Ali vas ni poslala Katra? Ali se hoče še norčevati
146 17|       Imejte pamet! Ali mislite, da Katra spi? Ona bo delala na vse
147 17|             Da, lažje kot vi. Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo izvede.
148 17|             ji svoto, med tem ko bi Katra podedovala vse premoženje. ~
149 17|             vprašala nekako nemirno Katra. ~"Veljavna," se je nasmehnil
150 17|             oporoke," in pri tem je Katra opazila, da se je obrnil
151 17|         najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj je planila in dejala
152 17|         bila kriva!" je dejala nato Katra, "saj si pobegnila od njega!" ~
153 17|            Tako ste se ženi vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej
154 17|           Kaj si mi napravil, Juri! Katra naj bo gospodinja na Peči,
155 17|             posteljo. Srečala jo je Katra in ko je čula, kaj se je
156 18|          spali vsi, kakor je bedela Katra. Piš burje pa je bil preglušil
157 18|         prav godi, če ga ne mara ne Katra, ne Anica. ~Nekaj hipov
158 18|        Okoli polnoči je bila prišla Katra pogledat bolnico, ali jo
159 18|   grižljajem otela moči. Gospodinja Katra je prišla zdaj pa zdaj v
160 18|           ognja. Tega je pristavila Katra, tega Neža, tega Marjanica,
161 18|           Zganila se je skoro plaho Katra. Sedela je proti devetim
162 18|        Smrti ji ne želim," se brani Katra, ali oni očitajoči glas
163 18|           last." ~In zopet je segla Katra po opojni pijači, ali glas
164 18|             Šele po polnoči je bila Katra za dremala nekako omočena
165 19|           in na njih se je pokazala Katra. In Jerici se je stresla
166 19|           jezo nad njenim dejanjem. Katra je opazila izpremembo v
167 19|                Molči!" je pograbila Katra njegovo roko. ~"Ne," je
168 19|          stopila iz sobe Marjanica. Katra ni rekla nič. Luka je stopical,
169 20|           sobe vstopita zdravnik in Katra. Anica ne čuje ničesar. ~"
170 20|           zmenijo se ne za njo. Oh, Katra! Tej je gotovo še zelo všeč,
171 20|           divje, skoro boječe plane Katra iz kota kvišku in stopi
172 20|           in se obrača proti Katri. Katra še vedno gleda in ne razume.
173 20|      prikima z glavo in se pokloni. Katra stopi za njim. Ne upa si
174 20|           Slaba je, grozno slaba!" ~Katra se še ogleduje. ~"Hitro,
175 20|          štiri, pet! ~Hipoma odloži Katra stekleničico in se skloni
176 20|       Zdravnik je rekel petnajst." ~Katra je prinesla posodo na njene
177 20|         tašči. In Anica čuti, da je Katra razmaknila z robom skodelice
178 20|             ne maram!" ~Tedaj plane Katra kvišku. Čudovito ji gore
179 20|          bolnice sledeča je opazila Katra brata in planila k njemu: ~"
180 20|           ne znaš!" ~"Molči!" vikne Katra, da Luka odstopi za korak.
181 20|        naslednjem trenotku se obrne Katra in izgine. ~* * * ~Dva dni
182 21|             prijazno ga ni sprejela Katra. "Če že mora biti varuh,
183 21|          Tistega večera je obiskala Katra Tomaža v njegovem domovanju.
184 21|         mizi. Potem pa je prekinila Katra molk. ~"Ti vedno kaj prijetno
185 21|          sem rekla," je nadaljevala Katra in videča, da ji Tomaž ne
186 21|         naslova "oskrbnik na Peči". Katra je bila že davno to opazila
187 21|              Tomaž ni odgovoril, in Katra je bila primorana, da govori
188 21|               se je nekako porogala Katra, "če pa gre vse narobe!" ~"
189 21|               Kako?" se je začudila Katra, "Tomaž, lepo te prosim,
190 21|          iti? Pride otrok, in zdaj, Katra, je konec tvojih upov. In
191 21|           se je," je skoro kriknila Katra. "Pa tudi bratu je izpodletelo.
192 21|         smilila." ~"Kaj?" je dejala Katra, "ti misliš, da bi se mi
193 21|                Tisto pa le molčite, Katra," je odvrnil Tomaž, "dobro
194 21|              Skoro divja je planila Katra kvišku. ~"Šema si," je dejala, "
195 22|           je Katro in Anico v izbi. Katra je razdirala neko staro
196 22|         hvaležnostjo zapazil, da je Katra odšla, češ, da kozarček
197 22|        pobira iz žerjavice krompir. Katra ga je razumela: ~"Le zgovorita
198 22|            pojdi z njim," je dejala Katra Anici. Ta je stopila na
199 22|             če se zbudi!" je dejala Katra in s silo krotila jezo,
200 22|           njej. ~Ona dva sta odšla, Katra pa je stopila k oknu in
201 22|       zajokal otrok v sosedni sobi. Katra se je zgenila in odšla k
202 22|       vedeti, ali bo plačal ali ne. Katra pa sama ne more in nima
203 22|       obrnila proti hiši. ~Ko ju je Katra ugledala, da se vračata,
204 22|            je, in dete je zajokalo. Katra je razburjena stopila od
205 22|            Katri, "opekli ste ga!" ~Katra jo je pogledala zaničljivo.
206 22|            kar se je bilo zgodilo. ~Katra je bila odpravila Pušarja.
207 22|          Saj bom!" je dejala Anica. Katra je odšla v svojo sobo in
208 23|         užaljeno. Tedaj je vstopila Katra. ~"Ta je!" je zašepetal
209 23|          oče nekako meti, da gotovo Katra skrbi, da ne pojde Anže
210 23|       plačila hlapcem!" je odvrnila Katra, in pristavila: ~"Kaj vam
211 23|           se mu je posrečilo, ko je Katra zadovoljna z možem, ki ji
212 24|             v blazino. ~* * * ~Tudi Katra je prebila nemirno noč.
213 24|             je prebila nemirno noč. Katra sploh že zdavna sem ni več
214 24|       dramili. Ob takih prilikah je Katra planila iz postelje in začela
215 24|           tresočimi rokami je tedaj Katra pretipala svoje telo. Silno
216 24|        svoje telo. Silno se je bala Katra mrtvouda. ~Raditega je bila
217 24|           spanjem?" jo je vprašal. ~Katra je lagala, dasi je bila
218 24|          naenkrat umreti? Umreti!" ~Katra se je stresla, zavila se
219 24|              kaj potem? Kaj potem?" Katra je segla tretjič po steklenici
220 24|          vse drugače. ~"Beži, beži, Katra! Ali misliš, da je Bog mešetar,
221 24|           je samozavestno zahtevala Katra. ~"Dejanja? Tudi dejanja!"
222 24|          moreš tajiti, ali moreš?" ~Katra je popila četrti kozarček,
223 24|      nameravam!" ~"To ne more biti, Katra. Brez Peči ni za te sreče!" ~"
224 24|            Peč je tvoja!" ~"Moja!" ~Katra je pila v petič. ~"Kaj pa
225 24|           njo, rekoč: ~"Odpusti mi, Katra! Moj Bog, zdaj še-le, nocoj
226 24|        storil jaz materi. Hvala ti, Katra!" ~Hipoma se je Katra streznila;
227 24|           ti, Katra!" ~Hipoma se je Katra streznila; dvignila se je
228 24|             in dejal: ~"Saj ne boš, Katra, jutri tako govorila!" ~"
229 24|          brat. ~"Kaj?" je vzbesnela Katra. Nič je ni tako razjezilo,
230 25|              Pred dekletom pa stoji Katra z jeznim licem. ~"Ali bo
231 25|           misli. ~"In takoj," pravi Katra. "Pa se obleci praznično.
232 25|           velikimi rdečimi pikami. ~Katra jo je gledala, ko se je
233 25|             na vrata, kjer je stala Katra. Tudi Luka se je ozrl. V
234 25|            dvoje oči zlobne zveri. ~Katra je pristopila. ~"Kaj," je
235 25|       videli, ali more!" je zavpila Katra, stopila k bornemu ležišču
236 25|       Izpusti!" je zasikal Luka, in Katra je začutila, da jo je prijel
237 25|             rokama po borni odeji. ~Katra je odstopila za korak. Sedaj
238 25|          brado. ~"Kaj?" je vprašala Katra. "Koze ima?" Nehote se je
239 25|            iz hiše mora!" je tulila Katra. "To je, ko je človek predober.
240 25|              Boji se pa, boji, naša Katra! Ubogi otrok! Kdo bi mu
241 25|               Tiho bodi!" je velela Katra, "in pojdi!" ~"Kaj ji je?"
242 26|            in me še sestra ne mara. Katra, Katra. Ženske so tudi čudne.
243 26|           še sestra ne mara. Katra, Katra. Ženske so tudi čudne. Nam
244 26|             njim za ljubezen. Vidiš Katra, saj ne rečem, da je bilo
245 26|             vsi so vedeli to. Vidiš Katra, to je bilo. Sem šel čez
246 26|           kako da je njegova." Glej Katra, pa sem ga res vprašal: "
247 26|           kaj dela. Vse bo šlo. Oh, Katra, in čez in čez sva bila
248 26|            še to!" Da si ga videla, Katra, kako je planil in zatulil.
249 26|            prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti --, kaj si vedela ti,
250 26|         rodi kazen, greh rodi greh. Katra, kam to gre! Katra, ali
251 26|            greh. Katra, kam to gre! Katra, ali res midva ne moreva
252 26|            Ali ne moreva odpustiti? Katra, zakaj delaš krivico drugim,
253 26|         vstajale v njem. "Veruj mi, Katra! Moja sestra si! Najin oče
254 26|         Najin oče je nesrečno umrl. Katra, misli na konec! Kdor drugim
255 26|         Skoro na glas je govoril: ~"Katra, imej usmiljenje z dekletom."
256 26|           ko veš, da mi trgaš srce. Katra, ti si hujša od kače, ti
257 26|         jima ne smeš storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju." ~V takem
258 26|           je bila smrt, ali je bila Katra, Luka sam ni vedel. Samo
259 27|            je zgodilo. Dasi bi bila Katra rada prodala, se Pušar ni
260 27|      popraviti in tako izkoristiti. Katra je mislila, da je zato treba
261 27|         zanesljivih hlapcev. ~Ko je Katra uvidela, da ne more nič
262 27|             bil vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti Pušar
263 27|           Kakšno bodi to nadzorstvo Katra ni sama vedela. Pač pa se
264 27|            še brigal," je zategnila Katra. ~"Kaj," se je zavzel hlapec, "
265 27|            Prav tako!" je naglasila Katra. Hlapec jo je premeril od
266 27|           Molči," se je zadrla vanj Katra; "misliš, da sem slepa.
267 27|          Urha, da ne pade v vodo?" ~Katra je bila jezna, da je Tomaž
268 27|            ponagajati malo, kaj?" ~"Katra," je pridodal za nekaj hipov, "
269 27|           To se pravi," je odvrnila Katra, "da ti ne maraš doli in
270 27|             da si hlapec!" je rekla Katra vsa ljuta. ~"Kadar boste
271 27|       veseli." ~"Judež!" je siknila Katra. ~"Nak," je dejal Tomaž, "
272 27|         nisi, pa še boš!" je dejala Katra. ~"Vas ne bom vprašal za
273 27|             namene, katere je imela Katra, in ji zmešal načrte. Dasi
274 27|          hotel. To je videla te dni Katra, in še nekake vrste spoštovanje
275 27|          načinu pogovorila Tomaž in Katra. Tomažu se je mudilo na
276 27|           kratko. ~Tedaj je prijela Katra hlapca za roko in rekla: ~"
277 27|       prepričevalno in slovesno. In Katra mu je verjela, ko da ni
278 27|         iste bežne slike o sreči ko Katra? Kdo ve? Morda pa je čutila
279 27|              da je Peč njena last. ~Katra se ji je zasmejala. ~Da
280 27|         Anica. ~Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar si ni bila tako
281 27|           uredili, kakor je mislila Katra. ~Vendar pa je Katra skoro
282 27|        mislila Katra. ~Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem pogledala
283 27|          biti. Katre se nič ne boj! Katra bo obračunala z menoj! Vem
284 27|            hleva in videla, kako je Katra planila v vežo. Pri svitu
285 27|          golazen čez telo. ~Pa tudi Katra ni spala. ~Pri mizi je slonela
286 27|             Judež!" ~Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala
287 27|          Potem pa je začela misliti Katra mirneje. ~Kakor na dlani
288 27|            ve, kdo ga je." ~Tako je Katra spala in ni slutila, da
289 28|             mestu. ~"Hm!" je dejala Katra, Anica pa nič. Anica sploh
290 28|           Peči. Tedaj se je znosila Katra nad poštenjakom, očitala
291 28|        pretepala. Sicer pa je našla Katra še vedno priliko, da je
292 28|             Nad Anico se je znašala Katra tako, da ji je zapirala
293 28|            ušla nekdaj Anici, jo je Katra tako opsovala, da se je
294 28|        tožbe konec, tedaj bo videla Katra, da nisem tako hudobna." ~
295 28|           še ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika obvestila,
296 28|      odvetnika obvestila, in da ima Katra zakon za seboj. To in drugo
297 29|           Zgodilo se je bilo, da je Katra pretepla Jerico, ker je
298 29|         deklico. Ni se je dotaknila Katra, da ni videl Luka. Prav
299 29|          vedi, kako je bila doznala Katra, da je bil Luka pri županu.
300 29|            ve, kako je bila doznala Katra, da se je bil Luka tako
301 29|          smeh. ~Ko divja je skakala Katra. Tako razdražene je še ni
302 29|        glasu je deklica trepetala. ~Katra se je bila pred Anico zatajila.
303 29|           začel tožiti Tomažu, kako Katra tepe in preganja Jerico,
304 30|             in jo vprašal: ~"Kje je Katra?" ~"Kaj ti bo Katra," je
305 30|          Kje je Katra?" ~"Kaj ti bo Katra," je dejala. "Če hočeš govoriti
306 30|           danes na vse zgodaj odšla Katra v vas in si dala napreči.
307 30|              Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino. In tako se
308 30|           meni Bled!" je odgovorila Katra. ~"Oh, gospa, na Bledu je
309 30|      Kranjcu. Prišel je ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo.
310 30|            je nenavadno resen. Toda Katra tega ni zapazila. Odkar
311 30|        poznala, je bil vedno resen. Katra je bila zelo dobre volje,
312 30|             bom te podila, ne!" ~In Katra je vstala in se pogovorila
313 30|       dolžnost. Če se je prenaglila Katra, naj si to sama pripiše.
314 30|              Povozi ga!" je viknila Katra. ~Tedaj je mož odskočil,
315 30|           Lipe. ~"Judež!" je dejala Katra. Lipeta je streslo... ~ ~
316 31|      vstopila. Sredi sobe je ležala Katra na hrbtu, napol opravljena,
317 31|      prizora. ~V hipu se je pognala Katra kvišku. ~"Ti... si... me...
318 31|             V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od mrtvouda. One
319 32|            jezna na Katro, da li ni Katra večkrat postopala z njo