| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
1 1 | 1. POGLAVJE~Vesela svatba 2 8 | globlji... Tu manjkata 9. in 10. poglavje. ~ ~ ~ 3 11 | 11. POGLAVJE~Na Peč pride mesar~ 4 12 | 12. POGLAVJE~Tatica~S tresočimi 5 13 | 13. POGLAVJE~Anica izprevidi, 6 14 | 14. POGLAVJE~Jerica~Čudovito 7 15 | 15. POGLAVJE~Žena se vrne, 8 16 | 16. POGLAVJE~"Sin naj bo!"~ 9 17 | 17. POGLAVJE~Testament in še 10 18 | 18. POGLAVJE~Na potu k možu~ 11 19 | 19. POGLAVJE~Hanca~"Ah, Hanca, 12 2 | 2. POGLAVJE~Peč, nekdaj in 13 20 | 20. POGLAVJE~Na veji se trese 14 21 | 21. POGLAVJE~Dvoje izpovedi~ 15 22 | 22. POGLAVJE~"Bom pa jaz pazila 16 23 | 23. POGLAVJE~Mačka~Približala 17 24 | 24. POGLAVJE~"Še znorela bom 18 26 | 26. POGLAVJE~Luka gre po zdravnika~" 19 27 | 27. POGLAVJE~"Judež nisem!"~ 20 28 | 28. POGLAVJE~"Pusti vse in 21 29 | 29. POGLAVJE~"Požveči ji!"~ 22 3 | 3. POGLAVJE~O znancih, ki 23 30 | 30. POGLAVJE~Luka se prebudi~ 24 31 | 31. POGLAVJE~Spomin~Pred davnim 25 32 | 32. POGLAVJE~Pred poroto~Ali 26 33 | 33. POGLAVJE~V dan sodbe~Motna 27 34 | 34. POGLAVJE~Konec~Pol leta 28 4 | 4. POGLAVJE~Anica~Nekje, v 29 5 | 5. POGLAVJE~Saj ne zna kuhati~" 30 6 | 6. POGLAVJE~In šivati noče~ 31 7 | 7. POGLAVJE~Prva nedelja v 32 8 | 8. POGLAVJE~Kača~"Oskrbnik" 33 8 | globlji... Tu manjkata 9. in 10. poglavje. ~ ~ ~ 34 7 | POGLAVJE~Prva nedelja v adventu~Že davno je bilo odzvonilo 35 28 | Nekega dne jo je povabil advokat, naj se ta in ta dan gotovo 36 28 | je besede tako, da so ti advokati čudni ljudje, ničesar prej 37 17 | ste sami. Ona je huja od advokatov." ~"Mojih pravic mi ne more 38 14 | luči in začel čitati: ~"Aj, je lepa mlada Breda,~z 39 11 | dolgo. Dokler ne vpeljejo amerikanske živine. In te je kot peska, 40 11 | nekdo, "dobro vem, kaj je z amerikanskim mesom. Sama žila in mast 41 34 | Gospodarila sta slabo, odšla v Ameriko in dosedaj ju ni bilo nazaj. 42 7 | velikim zanimanjem čital o ameriških divjih mustangih. Samo Jerici 43 19 | svet vidi. Boš le videl. Ampak les, to je drugače. Ne rastejo 44 2 | jo krstili za Ančiko. Ta Ančika je bila tistega dne ravno 45 6 | Tako je bil prišel dan sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala 46 25 | POGLAVJE~Kaj je snivala Jerica~Angel varuh, ki piše vsa naša 47 7 | orjaškemu pincgavcu in prožnemu Angležu, zavidal Arabca za jedre 48 25 | nekaj trdega. Videča pa plah Aničin obraz, se ji je žena zasmilila 49 30 | da je pokojnik vsled tega Aničinega koraka ukrenil tako v oporoki, 50 6 | zaslišala prijazno besedo iz Aničinih ust, in oči so ji v sveti 51 19 | In ko sta bila doli pred Aničinimi vrati, so se ista odprla, 52 23 | je bila v teh pesmih in antifonah, ki so donele na njeno uho, 53 25 | duše. Bela hiša ob cesti. Anžetova je. Za hišo so hlevi, in 54 7 | že bilo. Najlepše sanje Anžetove so bile, da bi postal kdaj 55 29 | mimo ljudi, ki so mirili apno, je začutila rahlo trganje 56 19 | vest spati ne da, ali ko apostol, ki je trikrat zatajil Gospoda? ~ 57 7 | prožnemu Angležu, zavidal Arabca za jedre žrebce in z velikim 58 26 | naproti. Glasno sta vikala: ~"Ata so prišli!" ~"Da," je dejal 59 20 | cerkovnik in šel zvonit avemarijo; potem se je vrnil zopet 60 20 | zdaj se je obrnil proti babici in ji govori in razjasnjuje. ~" 61 3 | po vaških gostilnicah in bahaje se zapravljal prihranjeni 62 23 | in ponos, ko da se hoče bahati pred njim. ~"Prav res," 63 29 | vina in se obnašal nekako bahato in prevzetno. Bil je že 64 8 | podobna hlapcu. Beraška in bahaška obenem. Poleg plesnjive 65 16 | je zgodilo, da se je tem bajeslovnim bitjem razvezal jezik, in 66 3 | zamahnil malomarno z roko. ~"Bajtarjem se ne udinjam. Kaj pa bo 67 3 | bolje." ~"Na Peči nismo bajtarji," je odvrnila ona. ~"Hudirja!" 68 19 | navadno domovala v razdrapani bajti visoko v planinah. Ni ga 69 13 | ker sprva ni takoj otipala bankovca, jo je prevzel velik strah, 70 11 | mesar in neusmiljeno mečkal bankovce. Čutil je, da ne bo ni eden 71 11 | zakolne in vrže k zmečkanim bankovcem še enega. Tako so sklenili 72 11 | Mesar je izvlekel listnico z bankovci in naštel osemnajst desetakov 73 11 | ko so prišli kmetje, je barantal z njimi ali pa jih dražil. ~" 74 24 | da je Bog mešetar, ki da barantati s seboj? Kaj pa sinu? Ali 75 18 | sobi in dočakali jutra, bedeči in žalostni. Marjanica je 76 16 | Niso bile ne sanje, ne bedenje ni bilo. Ni čutila ne bolesti, 77 18 | bolj podoben nezavestnemu bedenju in nekaki omotični slabosti. 78 32 | dotaknila. Tako je ležala v noči bedna in brez spanca. Nikoli daljše 79 20 | pognal sovražno vojsko v beg. Pa je bil tako samozavesten. 80 27 | umri, umri!" je obupovala, begala po sobi, jemala otroka v 81 1 | Pri tem so ji nemirne oči begale po gostih in obstale na 82 14 | okna v belo polje gleda;~v belem polju gre stezica,~ob stezici 83 4 | in tam pod gozdom se je belilo dvonadstropno poslopje, 84 1 | godrnjal Pečankin brat: "Za berače ima pikolit, za brata ga 85 1 | brat sem, pa naj sedim z beračem? In njemu si dala vina, 86 1 | poveljujoče žene, "potepuhov in beračev". Hrupno se je zasmejal. ~ 87 3 | Lepa je ta! Ali je Peč taka beračija? Za hlapca nad hlapci boš, 88 3 | pri zadnjih hišah začeti beračiti. ~Tako je počasi in pol 89 8 | do pičice podobna hlapcu. Beraška in bahaška obenem. Poleg 90 8 | obraz, da se ji na nosu bere, da je kriva in da je toliko 91 14 | tebi. Ali hočeš, da ti kaj berem?" ~Segla je pod odejo in 92 20 | dobila Marjanica na krožnik berivke. Z veselja žarečim obrazom 93 20 | Tedaj je Marjanica vrgla berivko v stran in letela v vas, 94 5 | Kaj ste rekli?" S temi besedami se je obrnila Marjanica 95 17 | je zazdelo, da zveni iz besedila oporoke. In s krčevitim 96 17 | pogoje, da se je zazdelo besedilo iste še sodišču nejasno. 97 3 | zmožnosti in bojevala vitežki besedne boje s tovarišico Marijanico, 98 1 | je od jeze zahripelo in besno je mahala z roko. ~"In kaj 99 26 | izza druge skale. Čudna besnost se je polastila Luke. Zanj 100 33 | naproti stara ženica, istotako betežna in bolehna. Kadar je starec 101 3 | Zbogom sestra!" Stari in betežni mož se je obrnil. ~"Mati," 102 2 | dekletom v lica, da so zardele bežale v hiše in so fantje stiskali 103 27 | in se oprijemalo one iste bežne slike o sreči ko Katra? 104 6 | volja je krvavela dnevno pod bičem taščine nadvlade. V teh 105 11 | opeharjenega kmečkega fanta, kako bije po njenem lahkomiseljnem, 106 23 | ali ima že dete botra za birmo?" je vprašal Lipe. ~"Ga 107 23 | nad grobom. ~"O Bog!" ~Vse bistvo otrokovo prešinja tajna 108 11 | biti en mesar,~je boljše bit' mesar~kot grof in pa cesar!" ~ 109 16 | da se je tem bajeslovnim bitjem razvezal jezik, in globokoumne 110 6 | radosti. V družbi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan. 111 2 | svatje. Stara soseda in bivša gospodarja na Peči, oba 112 8 | je "gospodar na Peči" in bivši "oskrbnik" svojega dostojanstva 113 1 | zavidnostjo gledalo na Peč, češ, blagor njim, ki so gori na toplem 114 26 | silil k njemu. ~"Kaj pa, blagoslova ste že dobili kaj?" se je 115 11 | Cvičku" je bilo, popoldne po blagoslovu ob štirih. Pri dolgi mizi 116 8 | bi bilo istinito. Tako je blagroval uro svoje bolezni in se 117 33 | solznimi očmi pozdravljali in blagrovali. Marjanica je bila v velikih 118 6 | polni vzduha po kupljenem blagu. Čutila je nekak odpor proti 119 1 | Nehote je obstal do kolen blaten in do srca utrujen berač 120 19 | Anica res pokojno leži in ne blazni več, je verjela docela Hanci. 121 15 | Povej no!" ~Anica je z blaznim smehom motrila taščo. Da 122 27 | za greh materin." ~"To je blazno!" je pomislila Anica, še 123 21 | šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel, in sem mu 124 20 | Poglej!" In mati se je blažena smehljala, medtem ko je 125 7 | Danes si mnogo bledejši," je rekla Anica možu, ko 126 30 | stelje. Zvezde na nebu so bledele, nekaj medle svetlobe je 127 29 | Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je bila zapadla 128 15 | zasmejala se je: ~"Res je," je bledla, "brez srca sem, hinavka! 129 18 | kuhala v silni vročini. In bledlo se ji je. V negotovih obrisih 130 30 | pil preveč, začel kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, potem celo 131 20 | Anica čuti sedaj zopet ono bledomrzlo senco, ki ji lega na oči, 132 7 | trenotku. Mož je vzdihnil. Nova bledost mu je pokrila lice. Potem 133 19 | še? Samo on? Ona Hanca z bleščečimi zobmi, ona tudi živi. Zakaj 134 15 | se v dolino. Svetla se je bliskala pred njo, njej pa je bilo 135 5 | njenih drobnih oči so švigali bliski jeze in zloželjnosti. Katra 136 23 | tajna groza, tajna sladkost. Bliža se hip. Vstal bo. Toliko 137 7 | na mizo, in po prstih se bližajoča se je nagnila nadenj. Stoprav 138 26 | odvrnil in se opotekaje bližal zidanici. Luka je omahnil 139 1 | je zganila senca in se ji bližala. ~"Juri!" je ponovila, " 140 18 | bolezen naraščati in se bližati vrhuncu. Vsi na Peči so 141 4 | rada, da ji je neskončno bliži od drugih vaških fantov, 142 31 | vso svojo dediščino neki bližnji soroščini in samo za spomin 143 20 | bolje. Dobro, dobro, dobro. Bloden smeh kroži porodnici na 144 1 | umazane vlivale v potok, ki je bobnel globoko pod dolinsko cesto. 145 2 | deževen dan je bil in voda je bobnela v potoku. In ravno ta povodenj 146 2 | kako pelje z nasajenim bodalcem orožnik njega, ki je bil 147 13 | bodo za te in branile te bodejo." ~Takole je morda mislil 148 14 | srca ji kri priteče:~Oh, ne bodem ti nevesta,~oh, ne bom ti 149 14 | izlila,~ti pogače ponujala,~bodeš jo ščenetu dala!" ~Anžetu 150 1 | Ti?" ~Z drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno lice 151 11 | šivanja. In šivala je za bodočega gospodarja na Peči, in veselobridke 152 2 | na njegov račun. Ko pa je bodoči gospodar na Peči nekega 153 1 | ga ni v devetih župnijah bogastva, ko na Peči." ~"Srečna nevesta!" 154 21 | mora biti moja, mogočna in bogata in samosvoja moram postati, 155 21 | zelo lepa in da je imela bogatega ženina, pa jo je zapustil, 156 19 | cesti v gostilni je Hanca bogatela. Cela hiša je bila polna 157 19 | Sestro je omožil nekam prav bogato, pa lep dom ima!" ~Tudi 158 17 | saj ni bil pri pameti. Pa bogvedi, saj niti res ne bo. Da 159 15 | Anica je zatrepetala čudne bojazni in zastrmela s širokimi 160 22 | norčevati iz mene," je klicala bojaželjno in dokazovala in podpirala 161 3 | bojevala vitežki besedne boje s tovarišico Marijanico, 162 11 | naglici obuvati čevlje, boječ se, da bi Šime ne krenil 163 4 | poznala njegovo rahlo dušo in boječo nrav, čutila nekako globoko 164 22 | moder bojevnik, ki je pred bojem razmišljal in šele po tem 165 3 | svoje ženske zmožnosti in bojevala vitežki besedne boje s tovarišico 166 22 | Toda Šime je bil moder bojevnik, ki je pred bojem razmišljal 167 20 | sebi je mislila: "Druge se bojijo drugače.Ta pa misli na povoje. 168 1 | stran. Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila k mizi. 169 1 | sedela z ženinom nasproti ob boku krepke, poveljujoče žene, " 170 11 | voza, in potem, tipajoč boleče mesto, stopil za Šimnom 171 27 | kolikor mu je bilo to pri boleči glavi mogoče. ~O Tomaž, 172 19 | Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Rešili so ji življenje, 173 19 | oče ali mož, ki so jima bolehali doma hči ali sestra ali 174 8 | krepki fant na strani njenega bolehnega moža. Od onega dne pa, ko 175 3 | smilil se jim je molčeči in bolehni sin s Peči. ~In neke nedelje 176 22 | dolgo, da so jo že roke bolele. Potem pa je stopil k oni 177 34 | prognanih in jih preizkušalo z bolestjo, predno jim je naklonilo 178 1 | drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno lice neveste in njene podrhtevajoče 179 11 | Začutila je tudi, da jo hoče boleti glava, in da se ji včasih 180 27 | da je bila njena volja bolja in močnejša od njene materinske 181 33 | rekla: ~"Če imaš naduho, nič boljega ko lapuh." ~"Nimam naduhe!" 182 18 | Hočeš, hočeš," se oglaša bolji glas v nji. "Seveda hočeš, 183 19 | hodil k tebi po moko? Dobi boljo in cenejšo v mestu. In še 184 19 | sem mislila, morda imajo bolnika, pa sem prišla." ~"Sam Bog 185 27 | človeka. Za hip sta utihnila boreča se, čuti je bilo le glasno 186 13 | in z vztrajnostjo se je borila proti ostri burji po cesti. 187 14 | podstrešju, kjer je sedel Luka ob bornem ležišču, na katerem se je 188 25 | zavpila Katra, stopila k bornemu ležišču dekličjemu in potegnila 189 25 | bolečin prevzeta z rokama po borni odeji. ~Katra je odstopila 190 4 | je teta zapustila svoje borno pohištvo s sliko božjega 191 18 | in v prsih jo je hotelo bosti. Prišla je doli v kuhinjo, 192 1 | Tisto pa ne," je dejal mož. Botrica pa se je zasladkala: ~"Katrica, 193 1 | svojo suho ženo Jurijevo botro, je prikimal trikrat, zamahnil 194 16 | sama. Nato pa je začela božati Anici bledo lice in posrečilo 195 3 | vsako Veliko noč in vsak Božič po tri pare klobas in goldinar 196 16 | vidnim veseljem predstavlja božico s škarjami. ~"Prav res, 197 25 | zasmilila in dejala je samo: "V božjih rokah smo vsi!" ~Toda zelo 198 31 | opravljena, vsa črna v obraz. Po bradi ji je tekel curek krvi, 199 25 | lile čez lice v razmršeno brado. ~"Kaj?" je vprašala Katra. " 200 13 | jake, delale bodo za te in branile te bodejo." ~Takole je morda 201 5 | hlapec, "zato ker se tako braniš." Dvignila je svoje lepe, 202 3 | boš še videl, ti moj čedni bratec, ti!" In zasmehujoče se 203 14 | mučenci in mučenice, je začela brati po vrsti pri najdrobnejši. 204 3 | zdelo nasmihala. ~"Kura te brcnila!" se je razjezil Tomaž in 205 14 | svate svoje:~Jezdite do Brede moje,~prstan zlat ji nateknite,~ 206 3 | nad vrtom in senožetjo, bregom in planjo, čemu nad celo 207 27 | odleže, odpade to grozno breme. In od nemira se je pognala 208 31 | je doumela končno, tega brezbožnega življenja, tega življenja 209 6 | so legle megle na srce. Brezčutna bi bila hotela biti Anica, 210 6 | skoro zgenila strahu, tako brezčutno in brezsmiselno je rekel 211 6 | prirastlo k srcu. Izraz tope brezčutnosti na Jeričinem obrazu je izginil, 212 30 | nihče to jutro. Jerica je brezdvomno odšla nekam. Luka je vse 213 14 | je bilo v Jeričinih očeh. Brezizrazne so strmele pod temno streho. 214 15 | Juri," je govorila z brezizraznim nasmehom, "prišla sem, glej, 215 15 | meglo, iz katerega vstaja brezkončno veliko, sivorjavo oko! Anica 216 11 | ji je tolklo po glavi, in brezmejen strah se je je loteval. 217 13 | njen duševni boj, iz izraz brezmejne pomilovalnosti mu je zopet 218 13 | in detetu po življenju? Brezmiselno bi bilo, Anica, vrniti se. 219 13 | opazila v dalji luči. Nekaka brezskrbnost se je je polastila. Segla 220 11 | živahno in jo motril z veselo brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, 221 6 | strahu, tako brezčutno in brezsmiselno je rekel to. "Saj mu je 222 29 | bežala, gnana od strahu in brezsrčnosti žene, ki ji je bila svojčas " 223 27 | je trajalo to stanje, tem brezupnejši je bila Anica. Skoro z nestrpnostjo 224 26 | mu je, da je eno in drugo brezuspešno. ~"Vendar je uspešno lezel 225 32 | samo sanje, ali pa je bila bridka resnica? Anica je dvignila 226 4 | začutila Anica nekaj tako bridkotrpkega, da je komaj vedela, kaj 227 6 | reči, ki jih prav nič ne brigajo, tega nismo vajeni na Peči. 228 6 | Ali onadva sta se malo brigala zanj. Saj pravzaprav niti 229 29 | ga pogostil s "požirkom brinjevega" vendar dejal, da ti posli 230 32 | potrebščin in si pri tem venomer brisala solzne oči. Molče jo je 231 7 | na moža in videla, da si briše čelo, da je bled, bled. 232 1 | pokazal izpod navihanih brk zdrave zobe. "Le Šimna vprašaj, 233 3 | Lej no, kakšen pa si. In brke si pusti, da mu silijo v 234 5 | kavo." Nekaka žalost je brnela iz njenih besed. Tako bled 235 2 | dan in po noči, v zidu je brnelo, in ura je nihala in kričala: 236 5 | da kdo govori. Pa mi samo brni še od predsinočnim po ušesih. 237 26 | sključen in žalosten izza brstečega grmovja. Neizmerno lep dan 238 7 | ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za celo vedro krvi, pa bi 239 26 | brvi na zid. Tam doli pod brvjo je gledala izza skale drobna, 240 7 | zadevo, o kateri je Šime brž dvomil, da je vredna, da 241 30 | je začutil, da ga nekdo budi. ~Ob njem je stal Anže. ~" 242 5 | ponoči si kašljal. Čemu bi te budila? Spanje ti dobro dé," je 243 20 | tako lepo. In zdaj jo gredo budit za nov strah. ~"Anica, božji 244 26 | korakati po kolovozu doli skozi bukov gozd. Začutil je obenem, 245 15 | hudo! Sela je na parobek in bulila pred se v dolino. Svetla 246 18 | Bolestno je tulila okoli hiše burja in tulila je vso noč, šele 247 13 | se je borila proti ostri burji po cesti. Hitela je, boječa 248 13 | odprta, in sunek vetra je bušil Anici z dvorišča nasproti. 249 5 | polen na ogenj, in dim ji je bušnil v oči, da je zakašljala 250 33 | Luka. ~"Potem pij lipov čaj," je odvrnila žena hladnokrvno 251 11 | Katra in sunila Anico s čajem v stran, da se je tekočina 252 7 | nenadoma udariti zima in čakajoči, da zazvoni "skupaj", so 253 7 | bile izpostavljene opazkam čakajočih. ~"Glej no," je bilo čuti, " 254 28 | prebrali? Seveda? Kaj? Niste? Čakajte, vam preberem pa jaz." ~" 255 20 | poznana! Nemir in nestrpno čakanje in veselje brez meje in 256 17 | prišla za njo: ~"Ali koga čakate?" je vprašala. Anica se 257 18 | odkritosrčna in povej, da tega čakaš težko. Naj umrje, da bo 258 31 | pajek si je izbral rdečo čako za pilot, kamor je pripel 259 3 | omahnil na kup umazanih cap, naslonil trudno glavo na 260 1 | premerilo njegove mokre cape od nog do glave. Trd in 261 19 | bila na cesti doli. ~Mladi Čarga je bil vstal zgodaj in se 262 23 | tem slovesnejše za njo. Čarobne so se ji zdele. ~"Zdaj mu 263 25 | Jerica in misli pri sebi: "Čarovnica je, hud pogled ima, v žabo 264 18 | ni bil pozabil. Ker v teh časih so o tej stvari mislili 265 8 | steklenica likerja in dvoje čašic. Tomaž je očividno že večkrat 266 8 | se je in si nalil zopet čašico pijače. Obraz se mu je nabral 267 6 | obleki zamenja lice, tudi čebele od trota ne bo ločil." ~ 268 5 | nas je veliko kuhe," je čebrljala dekla Marjanica, vrteča 269 19 | skoro nekake vrste groza in čedalje bolj, ob enem je čutila, 270 3 | Saj boš še videl, ti moj čedni bratec, ti!" In zasmehujoče 271 7 | Ne bo umrl, ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za celo vedro 272 7 | Ali misliš, da ne vem, čegavi so bili? Glej, lahko bi 273 2 | zastrupljevala, da je kupljena s cekini iz krošnje, je polagoma 274 8 | vznemirjenja. Saj je bila celega dneva edina skrb samo Jurijeva 275 32 | samo začasni prebivalci teh celic. Prišli so in odšli. Nazaj 276 32 | tem je bila zopet v svoji celici. Istega dne proti poldnevu 277 30 | je spotaknil in udaril s čelom ob tla. Pobral se je, niti 278 11 | vrtoglavega vola. Dobra cena, pa deset cvancgarc hlapcu, 279 19 | tebi po moko? Dobi boljo in cenejšo v mestu. In še svet vidi. 280 3 | v tak glas, da so ljudje cenili njihovo vrednost po številu 281 11 | drugače to. Meso bo šlo pod ceno, še prodati ga ne bo moč." ~" 282 5 | preostajalo drugega, nego cepetati od nestrpnosti z nogami 283 27 | vaščani otroke, da jim bodo cepili koze. Pa tudi odraščeni 284 26 | kmetovem je hotel na tla in ceptal z nožicama: ~"Mama, mama!" ~" 285 6 | vprašajte Marjanico, ali pa cesarja samega." ~Katra je vzela 286 7 | razgrnil pred pastirjem cestne dogodljaje, katere je bodisi 287 3 | dvajsetic in prgišče zelenkastih četrtakov. Molče je vtaknil glavo 288 4 | Anica se je napravila v četrtek na Peč. Tam na mostiču je 289 21 | Potem me je dal oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel, 290 27 | da ni nikoli šinila senca čezenj. ~Tomaž pa je odšel proti 291 30 | res zadnje čase potepali cigani okoli, in prav včeraj zjutraj 292 21 | Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo 293 26 | sem ga res vprašal: "Oče, čigava je bila prej naša njiva?" 294 27 | v vežo. Pri svitu luči, čije svetloba je lila na dvor, 295 29 | že dobro omamljen. ~"Ali čikaš?" je vprašal nenadoma Tomaž. ~" 296 5 | Marjanici je vselej dišala po cikoriji." ~"Ali se ti zdi dobra?" 297 16 | Kočanka, še bolj suha od Cilike, in tretja je bila Cilkina 298 6 | razsodil. Na, na, Neža, in nesi Cilki, naj popravi, če more. Pa 299 16 | Cilike, in tretja je bila Cilkina polsestra: Recljeva. In 300 26 | Še tista njiva je bila čista. Samo tista njiva. Sem stopil 301 14 | Anže jo je vzel. "Kaj naj čitam?" je vprašal. ~Tedaj se 302 4 | bila zapisana s komaj še čitljivimi črkami večna resnica: ~Premisli 303 21 | tolažbi, po razgovoru s človekom, ki ji je blizu in jo ume. 304 16 | ki spremljajo življenje človekovo. Prva zasnuje nit življenja 305 6 | je bilo zunaj, samo znani človeški glasovi so udarjali zdaj 306 24 | bila kača v njeno sobo in s človeškim glasom je rekla: "Kje imaš 307 32 | in zdelo se ji je, da je človeško življenje vse kaj drugega, 308 12 | čas užalil Tomaž, češ, da cmoka z ustnicami. ~V sobi je 309 2 | In s suhimi ustnicami je cmokal in požiral željno grižljaj 310 16 | mrtvaško cvrčanje tlečega čoka. ~"Kdo bi si bil mislil; 311 5 | senožet ali pa razkolji tiste čoke za v peč. Saj vidiš, da 312 19 | skoro groza ga je bilo. ~"Coprnica je!" je pomislil in začel 313 23 | skočil kvišku in se ozrl po čredi. ~"Mogoče pa le ni!" je 314 4 | zapisana s komaj še čitljivimi črkami večna resnica: ~Premisli 315 29 | umazan do nog do glave, tako črn pa ne, kot ona." ~Luka je 316 25 | giblje z ustnicami, in v črnem obrazu ji igrajo bele oči. 317 8 | zavzela Katra. "Ali me tako črni pri tebi? Moj Bog, kaj morem 318 2 | staro šaro, ropotijo. Par črnih las, ki jih je še imel, 319 18 | imela usmiljenje? Kdo jo je črnil pri možu? Kdo ji odvzel 320 19 | v kuhinji zaseden. Mlad, črnolas fant se je košatil tam in 321 20 | bi jokala. Tak lep, zdrav črviček je to, pa bi bil kmalu sirota, 322 19 | se to vse godi kakor pri čudežih, da je zdaj vse dobro, se 323 6 | Pripovedovala je o nekem čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu 324 25 | Ah, tisto je!" Jerica se čudi. Prav tako si jo je mislila. 325 26 | mlajši. ~"E, kaj res?" se je čudil dobrovoljno kmet in obrnjen 326 27 | prekipela njena bolna duša v čudnem dejanju. Ves nepopisen strah 327 20 | stoprav prebudila iz dolgih in čudnih sanj, in skoro umeti ni 328 27 | eno ne drugo ni bilo tisto čudodelno, tisto nezavedno iskano. 329 12 | zaihtela in se odtrgala od čudotajnega pogleda. V naslednjih trenotkih 330 7 | Anže se je kmalu vrnil s čudotajnim predmetom. ~"Ta je," je 331 32 | da so se Anici dozdevale čudovite, neverjetne, in ni mogla 332 3 | zakaj?" Oči so ji gorele v čudoviti jezi in solze so ji stopile 333 5 | posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav tedaj je vstopil Juri 334 26 | potice in jo zavil v raskav, cukrov papir ter jo potisnil pred 335 29 | trudnosti in strahu, z malo culico pod pazduho in ko som kruha, 336 19 | bilo od nikoder. Tudi se ni čulo več: tega je ozdravila, 337 3 | podstrešno luknjo. Nekaj starih cunj je ležalo notri v polutemi. 338 8 | svetem neredu med škornji in cunjami steklenica do steklenice, 339 26 | gospod. Le proč s tisto belo cunjo, pa hajdi, hahaha! Seveda 340 5 | kriknila. Iz prsta ji je divje curljala kri. ~"Oh, ste nerodni!" 341 2 | občutil nikakih očetovskih čustev, se je bil sedaj na večer 342 4 | ostrmela in motrila s čudnimi čustvi dečka. On je tam gori doma, 343 33 | žena in iztegnila roko po čutari. In ko se je napila, je 344 33 | In v resnici je romala čutarica od moža k ženi. Pri tem 345 33 | pil nekako hlastno iz male čutarice, in da je sedela njemu naproti 346 6 | pust človek sem. Včasih čutim to in prav radi tega bi 347 27 | ongavno čustvo, kakoršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen 348 29 | je bil Luka, da bi jo bil čuval? ~Pri Pušarju je sedel. 349 22 | bi najlepše varovala in čuvala otroka. ~Dete je spalo nocoj 350 11 | vola. Dobra cena, pa deset cvancgarc hlapcu, pa štiri pastirju, 351 26 | Trobentice in marjetice so cvetele v mehki, prvi travi. ~O 352 5 | zagledala gori v oknu mej cvetočimi rožami bled, smehljajoč 353 25 | pogladi s suhimi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne more tega 354 11 | bilo. In v gostilni pri "Cvičku" je bilo, popoldne po blagoslovu 355 16 | popolnoma suh, je nekaj cvililo in pelo v njem, tako žalostno, 356 16 | v somrak in mej mrtvaško cvrčanje tlečega čoka. ~"Kdo bi si 357 22 | legla, in mimo oči ji je dahnil prvi motni soj jutra, prvi 358 7 | no, s takim namenom si mi dajala. Lepo, da vsaj vem!" ~Nežo 359 7 | sta zmenjena. Za vino ji daješ. Vino ji kupuješ za moj 360 13 | mimo ovinka in opazila v dalji luči. Nekaka brezskrbnost 361 16 | Neizrečeno huji je bila današnja bolest. Temna in neponehujoča 362 21 | tega ne razumeš. Vidiš, dandanes je treba znati, samo tisti 363 34 | predno jim je naklonilo v dar ono, kar so imeli podedovati 364 11 | se smejali kmetje. ~"Te daste zastonj in povrhu, kaj?" 365 1 | pametno govoriš. Vsak ti mora dati prav. Le umiri se. Glej, 366 21 | plače gre hlapcem, ali je davek poravnan, da je treba zavarovati 367 6 | starci na naduhi in otroci na davici. ~Ni bilo preteklo dvoje 368 19 | revnega človeka, nekaj davnega, prošlega, podobnega lepi 369 2 | veselje in ves oni ponos davnih let, ko sta v slogi gospodarila 370 31 | 31. POGLAVJE~Spomin~Pred davnim časom je bila postala srečna 371 23 | Kaj vam ne da nič? Ne daš nič očetu?" ~Tedaj je oblil 372 11 | pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen mož. Na prvi hip 373 11 | mačke sive, pa vse krave debele." ~"Gospodar leži," je odvrnila 374 3 | hišo se je usipal hudournik debelih polen, da je Šime klel drva 375 34 | smrti in jo vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi; Marjanica 376 17 | katero je postavil Juri za dediča, še rojeno, ob enem pa je 377 27 | Pušar varuštvo nad malim dedičem na Peči, se je zglasil pri 378 30 | smatrati Katro za glavno dedinjo. Pač pa deduje po Katrini 379 28 | in vzel s seboj Nežo. Ona dediščina je bila končno odločila 380 15 | slišala, da se je odrekla dedna kraljica dedni kraljevini? 381 30 | za glavno dedinjo. Pač pa deduje po Katrini smrti Anica Peč, 382 16 | z vidnim užitkom srknile dehteče kave. Pa si je obrisala 383 22 | bliže in bil priča Nežinih dejanj in besed, ki bi jih bil, 384 27 | njena bolna duša v čudnem dejanju. Ves nepopisen strah noči 385 21 | varuh menda hotel biti tudi dejansko varuh in ne samo na papirju. 386 3 | glas. In ker se je bilo to dejstvo utaborilo ko prepričanje 387 3 | Peči troje hlapcev in dvoje dekel in kakor je kazalo, ni nihče 388 6 | možu, tašči, hlapcem in deklam, ona, nevesta na Peči. Jerici! 389 20 | hišo. Anže se je zgrudil k dekletcu na kolena. ~"Kaj je?" je 390 6 | in ne morem več zaspati!" Dekletove oči so žarele tako čudno 391 14 | primeri s trpljenjem nedolžnih deklic, ki so prelile svojo kri 392 20 | hipov je Anže motril začuden dekličin obraz. V hipu pa mu je postalo 393 25 | zdi? Odkod te rdeče pege v dekličinem licu? ~"Koze, koze!" je 394 30 | Luka je vse prebrskal ob dekličini postelji. Če ni šla, je 395 25 | stopila k bornemu ležišču dekličjemu in potegnila s silo deklico 396 26 | zavijem vrat. ~"Ali nimaš neke dekline?" je rekel Krošnja. In prav 397 19 | pred njim bled, droben, dekliški obraz. ~"Jerica!" je zajecal 398 23 | je hiša. Tam jo imate, pa delajte po moji smrti kakor hočete." ~" 399 13 | imam, ali te roke so jake, delale bodo za te in branile te 400 3 | redila zastonj? Pri nas delamo in če ne, ne jemo, moj ljubi. 401 2 | levo in desno ter plačeval delavce, ko da jih plačuje z gumbi. 402 16 | zadovoljnost, podobna oni pri delavcih, ki so pridno delali cel 403 3 | ali je potreba takemu delavcu, da hodi v svet, ko je doma 404 27 | Seveda bi bilo treba zato par delavnih in zanesljivih hlapcev. ~ 405 1 | ljubo, da prihaja tujec delit njegov miren in gorek kotiček. ~" 406 13 | Stoprav sedaj je spoznala deloma svoj siten položaj. V vas 407 13 | povrhu še bolehen, in vino je delovalo v njem, in na vse zadnje, 408 20 | stroj. Do skrajnosti hitro delujoč stroj, od razpaljene krvi 409 30 | ni odgovoril nič. ~"Jaz dem, spodila jo je po noči, 410 2 | potem bo lahko. Vkup ju deneva, in na Peči ne bo prepira. 411 11 | bankovci in naštel osemnajst desetakov in jih rinil Katri; Katra 412 7 | slep!" je rekel Luka na deseti stopnji. ~"Kaj pa, če je 413 6 | dotaknila blaga, ali proti desetim je bila vstala tašča in 414 27 | in stala pred skladavnico deska, da je nekdo položil roko 415 3 | Dasi je bil Lipe njena desna roka, tega sama ni vedela, 416 1 | ga je sprejela, z leve in desne se je vsipalo nekaj soparne 417 2 | nad usodo tega nesrečnega deteta, ki je bilo tiste dni zaplakalo 418 22 | kmalu zatem z razvezanim detetom in stopila zopet k oknu, 419 23 | vse zapravil. Če nimaš kam deti, saj imaš mene!" ~Tedaj 420 11 | kričala vanj Katra in Tomaž. ~"Devetdeset, ali pa grem," je popuščal 421 18 | plaho Katra. Sedela je proti devetim v sobi pri postelji in izkušala 422 3 | Mama so mi umrli pred devetimi leti." Solze so ji zablestele 423 3 | Marijanico, pobožno staro devico, ki je delala za tri in 424 5 | seve. Kaj pa ti, kaj, ki devlješ česen v ješpren? O, le vprašaj 425 6 | na hruško in je prišla v deželo žalost in skrb in dolgčas. 426 1 | Bila je oslepljena od luči. Deževalo ni več, samo pod oblaki 427 2 | veseli razšli. In prav tako deževen dan je bil in voda je bobnela 428 6 | POGLAVJE~In šivati noče~Deževno jesensko vreme je sedlo 429 27 | njo. Nekaka prostost je dihala okoli nje. Ni bilo strahu, 430 23 | šel v hlev in poiskal za diljo prihranjeni denar in razvil 431 7 | njega in "pogleda včasih na Dimko", in tako je bil odšel Anže 432 7 | Glej, to je od tvojega dirjanja okoli. Tako sem te prosila. 433 7 | ki so jo krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu in prožnemu 434 7 | zanimanjem čital o ameriških divjih mustangih. Samo Jerici je 435 20 | ga je Marjanica merila z divjimi pogledi. ~"Aha," je dejal 436 5 | v kuhinji Marjanico vso divjo in vpijočo na Nežo, ki za 437 7 | rdel njen obraz. Bila je divna v tem trenotku. Mož je vzdihnil. 438 6 | ljuljčino seme, svetil obraz divne radosti. V družbi s tema 439 5 | on, "Marjanici je vselej dišala po cikoriji." ~"Ali se ti 440 7 | do zaključka, da ni vre dna, da bi govoril z njo. Če 441 6 | radi tega izostajal po cele dneve z doma in včasih celo pil, 442 27 | ga je in že po nekoliko dnevih je začela premišljati, ali 443 15 | vratih v svojo sobo. Svetla dnevna luč je padala skozi vrata. 444 6 | dobra volja je krvavela dnevno pod bičem taščine nadvlade. 445 3 | raje kradel, ko delal za dnino pri žgancih in kislem zelju. ~ 446 23 | spali mi. ~In še več. Dolga doba noči je minila in nismo 447 2 | Zapravljaš!" je prosilo iz dobe krošnjarjenja. ~"Ali ste 448 27 | to ne pomeni nič, ker bi dobiček pri mlinu in zlasti žagi 449 27 | prinesel v par mesecih toliko dobička, da bi bili izdatki petkrat 450 13 | Za večerjo bi se tudi kaj dobilo," je pripomnil Kranjc in 451 26 | sveto besedo vam dam, da dobite še drugih deset." ~In res 452 30 | dokazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti ker je Katrin zagovornik 453 27 | onega tujca. ~"Ne odneham, v dobrem tednu je mlin popravljen 454 32 | mislila, kako ozka gaz je med dobrim in slabim. ~"Saj bomo vsi 455 20 | ji je obličje razvleklo v dobrodušen nasmeh in je odvrnila: ~" 456 16 | proti Recljevi, nakar je dobrodušna Atropos srečno krenila z 457 13 | Kranjc, poznan po svoji dobrodušni hudomušnosti. Dasi že prileten, 458 33 | ohranila nesrečnemu možu dobrohoten spomin. ~ ~ 459 26 | šibek in slab. In dejal je dobromisleče: ~"Truden si. Pa tudi pot 460 23 | zdaj ni vedel o nikakih dobrotah. Medtem pa je začel oče 461 13 | strastno. Njemu je šinil dobrovoljen nasmeh preko lica in z mehkim, 462 31 | Planila je kvišku; bil je že dobršen dan. Hitro se je oblekla 463 18 | pa ste ostali v sobi in dočakali jutra, bedeči in žalostni. 464 14 | bilo vendar, in Jerica je dočitala knjigo; v njene misli in 465 14 | vsak večer, da bi ji Bog dodelil enako srečo. Nato ji je 466 7 | Jurija in Anico. Redko se dogaja na kmetih, da gresta mož 467 27 | zasmejala. ~Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica. ~Naj 468 29 | dan potem, ko se je bila dogodila Jerici ona nesreča, se je 469 34 | vseh naših življenjskih dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe 470 7 | razgrnil pred pastirjem cestne dogodljaje, katere je bodisi sam doživel, 471 31 | da jo je orožnik komaj dohajal... ~ ~ 472 13 | obrnili od kvart. Šele ko so doigrali, in je bila Anica sedla, 473 24 | groze se je Anica zbudila. ~Dojenček je spal mirno ob njej. Toda 474 22 | padla na kolena in dvignila dojenčka k sliki ter zaprosila: ~" 475 25 | Zadnje čase se je bila dojmila Jerice najbolj neka pesem 476 28 | ni že oni listič zadosten dokaz? ~Odvetnik je zmajeval z 477 7 | dolgo, srdito obravnavo in dokazala, ali vsaj hotela dokazati, 478 28 | krivi veri o njej; kake dokaze naj prinese? Ali ni že oni 479 22 | je klicala bojaželjno in dokazovala in podpirala svoje mnenje 480 15 | radi one kraje, da sodnija dokaže, kdo je kriv." ~"To si storila?" 481 25 | otrok, otrok!" ~Njej je dokipela bridkost. ~"Huda bo, tepla 482 7 | konj, pa dober svet," je dokončal Luka in se obrnil nato k 483 28 | lepše. Potem sedite!" ~"Doktor pride vsak hip," je pripomnil 484 26 | je staro izpraševanje. ~"Doktorja ni doma!" je dejala končno 485 1 | je kapljalo in so kaplje dolble v premočena tla. Od vseh 486 3 | že znaš! Lepa je ta. Na dolg pije, pa še za druge plačuje." ~" 487 7 | hiši, medtem ko je Anže z dolgim obrazom gledal za njim. 488 6 | predpoldan, in popoldan je bil še dolgočasnejši, ker se je bila megla zgostila 489 16 | Cilika in se spomni, da ji je dolgovala tri funte surovega masla 490 11 | se obenem domislil, da mu dolguje Šime štiri desetice, katere 491 1 | sive megle so se pasle po dolinah in se oprijemale gozdnatih 492 1 | ki je bobnel globoko pod dolinsko cesto. Cesta pa se je samotna 493 17 | rojeno, ob enem pa je že določal pokojnik Katro za varuhinjo 494 3 | in primorani, da ostanejo določen čas na Peči. ~Tiste čase, 495 28 | da mora v trg in je odšla določeni dan. ~Po prašnih, z zaboji 496 15 | je švigalo po glavi. In dolžeča sama sebe, da je šla sinoči 497 13 | se morate vrniti, to ste dolžni sebi in Peči!" je dejal, 498 3 | je hitel krčmar. "Take dolžnike vidim rad. Kolikor hočeš, 499 6 | napravi. Kaj hočeš, saj je le domač, in ti se razumeš na delo. 500 23 | Anica je kriknila. ~Velika domača mačka je ležala otroku na 501 3 | kmetom za vino. Celo proti domačemu sinu se je vedel oholo, 502 1 | nam beračit! Ali nimamo domačih dovolj?" ~"Imamo, imamo!" 503 26 | kako je vesel! Vrača se k domačim, ki jih ima rad. Ve, da 504 25 | mogla priti bolna v dotiko z domačimi. ~Nekako pomilovalno je 505 19 | sedel k mizi in gledal na domačo hčerko, ki je pomivala posodo.