| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
506 13 | nasmehnila, "vi se vsega domislite!" In občutila je zopet toliko 507 32 | je nehote premagala rahla domotožnost, in vzela je in je jedla 508 19 | zdravnici, ki je navadno domovala v razdrapani bajti visoko 509 8 | kretnjo opazuje iz svojega domovanja Tomaž. In če bi bila tudi 510 21 | Katra Tomaža v njegovem domovanju. Čutila je, da je potrebno, 511 13 | ste tukaj?" Lahka skrb je donela iz njegovih besed. Anica 512 23 | pesmih in antifonah, ki so donele na njeno uho, in dasi ni 513 18 | Kam, kam, kam?" je grozno donelo po sobi, sprva silno, potem 514 17 | prisilil telo, da ga je doneslo v njeno sobo do okna. In 515 1 | sosedne sobe, kjer so bili doplesali, za mizo. Šum in ropotanje 516 28 | je, da ni mogoče. Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato, 517 29 | jezo nad Luko pa je hotela dopolniti. Peklenska misel ji je šinila 518 1 | stolu, Juri ji je nekaj dopovedoval. Anica je opazila, da jo 519 2 | ne kaka čast ga čaka, ko doraste, niti da bi moglo biti ono, 520 34 | slabo, odšla v Ameriko in dosedaj ju ni bilo nazaj. Anže pa 521 28 | Katrino glavo. ~Tako je dosegla, kar je hotela. ~Tomaža 522 8 | bivši "oskrbnik" svojega dostojanstva in zato je naročil poslu, 523 23 | morili, ga li smemo slaviti dostojno obenem z nedolžno naravo, 524 6 | jezi je Katra pozabila vse dostojnosti. Dvignila je roko in velela: ~" 525 12 | prezirljivi pogled taščin. ~"Še dotaknem se ne vašega denarja!" je 526 19 | nič več. Pa hčere se je dotaknil. Če bi se, pravi, oglasil 527 27 | čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je prišel 528 19 | za glavo in stokal: ~"Me doteče stari Sirk, pa goni in goni, 529 31 | zopet hitela, kakor da hoče doteči zamujeno. Končno pa je ura 530 22 | Kdo ve, kako se je dete doteknilo razbeljenega železa. Zacvrčalo 531 26 | storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju." ~V takem razpoloženju 532 25 | bi ne mogla priti bolna v dotiko z domačimi. ~Nekako pomilovalno 533 32 | Z drhtečimi prsti se je dotipala vratu. Silno se je vznemirila, 534 33 | sovražnika in ju je samo usoda dovedla k skupni mizi in ne lasten 535 1 | mlin in se z zadnjimi močmi dovlekel do hleva, izza katerega 536 3 | te je klical? Kdo ti je dovolil, da smeš priti?" ~"Če je 537 11 | proti hiši sam s seboj za dovoljen. Isto je storil Anže. Na 538 27 | Vas ne bom vprašal za dovoljenje!" je odvrnil on. ~Ta spor 539 30 | in mu izkušal pripisati dovoljno zadostnost, da je pokojnik 540 7 | Morda se je ravno radi tega dozdeval ta dogodek vreden opombe. ~" 541 32 | nenavaden, da so se Anici dozdevale čudovite, neverjetne, in 542 21 | tako se je vsaj Katri dozdevalo -- ,je pogledal na njo. ~ 543 20 | usodne steklenice. Anica je doštela dvaintrideset, ali tam teče 544 7 | dogodljaje, katere je bodisi sam doživel, ali pa njegovi znanci. ~ 545 14 | iz one male knjige. ~Ta doživljaj je bil že tako utrujeno 546 23 | Obenem pa se je spomnila doživljaja z njim in zardela. Dobro 547 28 | osebah, ki so bile Anici drage, o rečeh, ki so bile skoro 548 11 | toda njenemu srcu tako dragem Šimnu. ~"Eno bi rekel Slavčevi 549 7 | Da bi ga ne potrdili v dragonca, si Anže niti misliti ni 550 29 | ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je oči ali oslepljena 551 24 | bolečina in teža sta jo večkrat dramili. Ob takih prilikah je Katra 552 3 | vrhov glasne udarce in po drči doli za hišo se je usipal 553 19 | vse manj so vozili. Že so drdrali prvi tovorni vlaki po progi. 554 7 | zgodilo se je, da je videl drdrati po cesti doli voz in se 555 13 | videla, da je v kuhinji. Dremajoča ženska je sedela ob ognjišču 556 7 | odšla k možu. ~Našla ga je dremajočega in tiho je postavila posodo 557 25 | Toda nocoj je ta slika dremajoči Jerici nekako hitro zatonila. 558 18 | polnoči je bila Katra za dremala nekako omočena od pijače. ~ 559 33 | da ji je ne zmečkajo, tak drenj je bil. ~Luka je bil obsojen 560 11 | pečjo: ~"V hlev se mi pojdi dret, celo noč hrope tu, da človek 561 21 | zasadil s trtami in sadnim drevjem in po štirih letih pridelal 562 29 | s Peči sem doli, plaha, drgetajoča od trudnosti in strahu, 563 3 | priti?" ~"Če je tako," je drgetalo izza usten tujčevih, "saj 564 15 | pošljite!" In Marjanica se je drhteč zgrudila na stol, medtem 565 15 | svetnica." ~Po vsem telesu drhteča je poslušala Anica taščo; 566 15 | je polastil v kuhinji ob drhteči dekli. Stopila je k oknu 567 14 | rokama preko oči in še vedno drhtečo. Kaj ji je, je pomislil, 568 3 | zvona in je prevpil začasno drhtenje ženskega srca, materinsko 569 13 | mater. ~Anici je začela roka drhteti. Lipe je opazil njen duševni 570 7 | zato sem vam prinesel "drobnega"." In stegnil je roko z 571 25 | Šmarni gori. V tisti mali, drobni knjigi jo je bila našla 572 1 | ga ne privošči? Ti?" ~Z drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno 573 2 | nama." Tu je pokazal mož na drobtinico na mizi, Jurca pa je zastokal: ~" 574 22 | motni soj jutra, prvi klic drozga je udaril na njeno uho, 575 19 | Zakaj je prišla na Peč?" Drsal je v podstrešju proti stopnicam. 576 1 | je razposajena, jutri bo drugačna." Ona se je umirila. ~"Ne 577 32 | in neumrjočega. ~In čisto drugačno je postalo njeno mišljenje. 578 5 | Juri. Iz sobe je bilo čuti drugikrat: ~"Marjanica!" ~"Ali mene 579 2 | Res je res!" je rekla družba. Juri pa je gnetel kos kruha 580 4 | vesel. ~"Tudi jaz nimam družbe," je rekla, "pa mi je vseeno. 581 6 | svetil obraz divne radosti. V družbi s tema dvema bitjema je 582 13 | sama. Ji bom pa jaz malo druževal." ~"Malo, malo," je pripomnil 583 31 | sveti Jožef, vsa sveta družina, stoj mi ob strani na mojo 584 6 | nakupi obleke za zimo celi družini. Vzela je Jurija s seboj. 585 3 | da je Šime klel drva in drvarja, češ, da še vse svoje žive 586 5 | ne ugasne ogenj. Tak kup drvi, pa bo še za kosilo premalo. 587 31 | pozdravljala, se je nabral prah. Drzen pajek si je izbral rdečo 588 30 | in tako se ji je porodila drzna misel. ~"Ali veš kaj, Lipe," 589 15 | planila kvišku: ~"Kaj? Ti? Se drzneš?" ~"Zakaj ne," je odvrnila 590 29 | moral imeti najbrže nekaj drznih zaveznikov. Vsaj mej mladimi 591 1 | okrogli dolini in stopila z drznim ovinkom v dolino, ki si 592 1 | ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo 593 27 | tako ostro, tako previdno držano kopje molitve in sukano 594 32 | sodnikom je celo rekla, naj pri drže njo mesto Anice, da je že 595 17 | strahom. Pred njo, še vedno jo držeč za roko, kakor, da mu ne 596 26 | nazaj. Vedno na levo se držite! Potem zagledate trg in 597 26 | starec. ~"Kaj pa v roki držiš?" je vprašala Marjanica. ~ 598 16 | mrjoče? Niso bile morda duhovi, ki vodijo in spremljajo 599 6 | sveč je gorelo ter koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se 600 13 | položila pred možem v roke duhovnikove, namestnika Boga. Da je 601 23 | Za grmovjem je poizkušala duhteti vijolica, in na tokavah 602 17 | s Sv. Štefana stolpa na Dunaju na cesto doli. Z grozo je 603 25 | žena vstopila, zapre brzo duri in potem se bo skrila, se 604 1 | stopnicah iz kamna k odprtim durim. ~Prostorna veža ga je sprejela, 605 27 | je premaknilo ono težko, dušeče. ~"Luka," je govorila, " 606 13 | drhteti. Lipe je opazil njen duševni boj, iz izraz brezmejne 607 11 | prikovana na mesto. Za pečjo je dušil Luko kašelj, na klopi ob 608 16 | srcu, v prsih, na duši, dušile jo, tlačile na misli venomer, 609 24 | po steklenici in izpila duškoma. Tedaj je začutila, da je 610 8 | očividno že večkrat izpraznil v dušku svojo, katere pa ni polnil 611 4 | Tako je bila Anica v svojih dvaindvajsetih letih v celi vasi priljubljena 612 20 | steklenice. Anica je doštela dvaintrideset, ali tam teče še vedno: 613 3 | govoril. In glasneje so zapele dvajsetice: malo nas je. Vendar pa 614 23 | in Anže je bil raditega dvakratno žalosten. Ležalo je očitanje 615 27 | Pušar nekje od domačina par dvanajstic hlodov; zakaj na Peči ni 616 31 | Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat zabrnel, in lutka je stopila 617 11 | Stošestdeset," je vikal mesar. ~"Dvestopetindvajset," je klicala Katra. ~"Vola 618 23 | pesmi, topičev, zvonov, dvigajočega se ljudstva, vrstečih se 619 3 | sobe. Prej, ko se revče dvignilo, jo je žena prijela za lase 620 22 | in jokala: saj je trpela dvojno bol. Ko je bila otroka nekoliko 621 8 | obrekovavke in bi dvignila v njem dvom. Zato se je nasmehnila in 622 32 | ženo zavest, da domači ne dvomijo o njej. In ko je gledala 623 7 | zadevo, o kateri je Šime brž dvomil, da je vredna, da zamuja 624 21 | ga je gledala nekaj časa dvomljivo, ali naj še pripoveduje. 625 1 | katerega se je belila mogočna dvonadstropna, z rdečo opeko krita hiša. 626 1 | harmonike s ponosnega kmečkega dvorca na Peči. Večer je bil zgoden 627 26 | je razlagal mlajši. ~"E, kaj res?" se je čudil dobrovoljno 628 14 | poslušal... ~* * * ~Skoro nekaj enakega ko v podstrešju, kjer je 629 31 | kvišku, videla, odkod ti enakomerni glasovi. Prižgala je luč 630 6 | Dan za dnevom je lezel enakomerno v megli, ginili so tedni, 631 23 | gre!" je dejal oče in z enim očesom motril temnorjavo 632 22 | porabil za slovenski nesmrtni ep. ~"In še za kozo, in za 633 27 | da se tako zatre usodna epidemija, ki se je bila pojavila. 634 8 | vrsti polne s kaj pomembnimi etiketami ali pa oblikami. Stanovanje 635 7 | Slišala je kakor v polsnu evangelij o sodnjem dnevu, ali niti 636 7 | samo napol razumela besede evangelija in propovedi. Slišala je, 637 22 | ne boš, Šime, ne boš. K fajmoštru pojdem in mu povem, kak 638 4 | pa je vplivala na mlade fante čudno. Nikoli se ni nihče 639 29 | zaveznikov. Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja dovolj 640 20 | je vprašala Anica; "glej, fantka sem dobila. Poglej!" In 641 4 | neskončno bliži od drugih vaških fantov, katerih vseh niti po obrazu 642 2 | kazen. Tiste nedelje so farani ugibali, kdo da je bil " 643 22 | imela, prav res, lepega. Fej, sneduh ti, hinavski, ti 644 3 | vam odnesel par piškavih forintov, mi pa dajte kako delo za 645 8 | zlatem okvirju povečana fotografija Tomaža. V kotu za omaro 646 23 | pa Peter?" ~"Služi!" ~"Pa France?" ~"Se uči za krojača!" ~" 647 23 | hudnič', da ne zakolne, pa Francelj je tudi šel k maši. Kam, 648 23 | vrstečih se množic v spored, frfotanje svilenih zastav v vetru. 649 16 | da ji je dolgovala tri funte surovega masla in sklene, 650 1 | V tem hipu pa je ko od gada pičena planila Pečanka kvišku. 651 25 | za njo bi mogla izpustiti gadov. Ne, ne, bežati ne sme! 652 20 | šepeta Anica, ali tašča se ne gane. ~"Marjanica," šepeta Anica 653 15 | odproščanja in od njega se ne ganem več. O Bog, samo daj, da 654 2 | zahropel in od notranjega ganotja prevzet zakričal: ~"Poglejte 655 23 | lega v doline, zadnji dan gasne v gorah. Zaveje hladno po 656 32 | in ni mislila, kako ozka gaz je med dobrim in slabim. ~" 657 29 | vodo, ki so jo rabili za gašenje apna. ~Vselej, kadar je 658 19 | vladala v sobi. Marjanica ni genila. Prepričana je bila, da 659 30 | na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami, kakor 660 15 | gorečo Sodomo. Z ustnicami je gibala, ali slišnega glasu ni bilo 661 6 | rekel, nego da naj se mnogo gibljem in živim dobro in redno." ~" 662 6 | človek res ni vedel, čemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, 663 4 | je deklica rastla, in so ginile zgodnje predstave, ni zgubila 664 13 | hiteti. Noč nad njo je začela giniti, izšel je mesec. Nekaj hipov 665 2 | stopile na lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. Mož pa 666 16 | steklenici z žganjem, da poplakne ginjenost, in nato so odšli vsi štirje, 667 16 | mučil, želel si je že!" ginljivo vzdihne Recljeva in se spomni, 668 6 | sedela na pragu in venomer gladila s tačico mehki gobček. Sredi 669 23 | dolini in prinese čudovitih glasov od vasi. Zasveti se v oknih, 670 20 | vsakega je gledala kodrasta glavica. ~"Hudirja," je mislil cerkovnik, " 671 21 | deklica in še prikimala z glavico. Potem pa je vprašala: " 672 30 | Tisti čas se je vršila glavna obravnava v zapuščinski 673 30 | da je smatrati Katro za glavno dedinjo. Pač pa deduje po 674 12 | Anici pa se je zdelo, ko da gledajo sedaj vsi na njo. Zadrega 675 11 | z nogo v kolo izpod lope gledajočega voza, in potem, tipajoč 676 26 | treba!" In obrnil je debelo gledajoči ženi hrbet in odšel. ~"Saj 677 34 | medtem ko so ji oči venomer gledale na Šmarno goro. Tako sta 678 8 | čudno skrito misel in čim globlje jo je mislil, tem zoprnejša 679 28 | je Katro celo obsodilo na globo vsled žaljene časti. ~Ta 680 15 | noge. Planila je k oknu. Globok vzdih se je izvil tedaj 681 13 | mož. Sedaj pa je ležala globoka žalost na njegovem licu. ~" 682 14 | teh očeh je bilo toliko globokotajnega, da je Marjanica dejala 683 16 | bitjem razvezal jezik, in globokoumne besede so padale v somrak 684 6 | radi tebe, a ti si slep in gluh. A meni je to hudo," je 685 5 | da ne misli, da smo vsi gluhi, če si ti! Neža, kateri 686 12 | njo. Zadrega ji je začela gnati kri v glavo. Tedaj pa je 687 26 | pa je šel in se vrnil z gnatjo in potico in mogočno opleteno 688 2 | rekla družba. Juri pa je gnetel kos kruha in udaril ob mizo. ~" 689 5 | mislila Anica, in solze gneva in žalosti so ji privrele 690 25 | izbi na mizi je bila kuhana gnjat in hleb in potice ter skleda 691 27 | dela. Se mi zdi, da se mu gnoje!" ~"Ali umrje?" ~"In če 692 27 | nad očesom, tista grda, gnojna koza! ~Marjanica je povlekla 693 1 | preplavljeno od mlakuž in gnojnice, izlivajoče se od hleva. 694 25 | in vsa trda od strahu in gnusa. ~Toda ženica se smeje z 695 27 | kakoršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen čez telo. ~Pa tudi 696 25 | vidi, da to niso lilije. Gnusne, pisane kače so. Z vijoličastimi 697 17 | bližina jo je navdajala z gnusom in strahom. Pred njo, še 698 6 | venomer gladila s tačico mehki gobček. Sredi trate je stopal petelin, 699 22 | pripomnil hlapec. ~"Molči, gobezdalo!" je viknila jezna Neža 700 20 | je bil kupil mož za njen god. Nekega dne pa se je nekaj 701 30 | Katra je ljubila godce in godbo. Na dom se niti spomnila 702 30 | ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo. Na dom se niti 703 25 | otroke ima. Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne more ne umreti, 704 22 | Katro, mu ni bilo prav po godu, zakaj imel je opravka z 705 21 | tedaj je še z večjo vnemo gojil svoj Kuk. Tega moža je bilo 706 6 | je Juri. In samo on me bo gonil raz Peč." ~Še nikoli ni 707 18 | kašljala. Marjanica jo je gonila v posteljo in ji skuhala 708 23 | doline, zadnji dan gasne v gorah. Zaveje hladno po dolini 709 16 | zdaj je razsvetlil ostreje goreči čok mračne kote in troje 710 15 | odrevenela, ko da je ugledala gorečo Sodomo. Z ustnicami je gibala, 711 1 | tujec delit njegov miren in gorek kotiček. ~"Ali nimaš v veži 712 23 | in ni je sveče, ki ne bi gorela nocoj. Žar in vonj slovesnosti 713 11 | planila iz sobe in tekla v gorenje prostore. ~ ~ 714 8 | in vedel, da ji je Katra gorka, in zato ji je bil dal desetico. 715 13 | odprtih prenočišč. In želja po gorkem prenočišču jo je vse bolj 716 18 | biti obkladki mrzli ali gorki. ~Med tem je sedela Jerica 717 2 | spremstvu mlade, zornolepe gospe gosposke hiše. Za krošnjo, 718 8 | to tako čudno, da vzame gospodarica hlapca?" ~"Oha!" se je zelo 719 2 | in žago. Na posestvu bom gospodaril jaz, na mlinu boš ti. Če 720 18 | te na Peči. Na Peči hočem gospodariti jaz. Zaslužila sem to, za 721 21 | presneto malo zmenil za gospodarstvo, postavnega varuha. ~Ta 722 8 | te čase lahko mesto nje gospodinji. Ona sama bi tega ne mogla, 723 4 | začela tedaj celo neke vrste gospodinjstvo z malim vrtom in staro župniško 724 33 | so bili začeli prihajati gospodje in stranke, da je opazila 725 26 | motreč rdeče, zdravo lice gospodovo. ~"Kdo je bolan?" ~"Jerica," 726 4 | priznavale, da je Anica "gosposka". Ona pa je ohranila vedno 727 2 | spremstvu mlade, zornolepe gospe gosposke hiše. Za krošnjo, ki se 728 5 | živel bi rad grofovsko, gosposko." ~"O saj bi lahko, pa je 729 19 | zatem izginila ob cesti gostilna pri Hanci. Novo poslopje 730 21 | sicer veliko več časa po gostilnah presedi, ko na Peči pri 731 21 | posebno hvalili njegove gostilne. Zgodilo se je pa tudi, 732 3 | do noči sedel po vaških gostilnicah in bahaje se zapravljal 733 19 | sobi so se robato šalili z gostilničarko, Luka pa je sedel za se 734 1 | suha Jurijeva botra, je gostolela od nekod: ~"Oh pikolit, 735 1 | zahvaljeval in klanjal vsem gostom po vrsti. Žena pa se dalje 736 4 | Vi nimate svoje hiše in gostujete pri Cvetniku. Zato pa bodi 737 17 | kdo da je vtepel Juriju gotove misli v glavo. ~"Sama si 738 15 | že od trga sem spremlja v gotovi razdalji Tomaž... Stopila 739 3 | zbudil in preštel svojo gotovino, par srebrnih dvajsetic 740 23 | prijatelja, in čudno: z nekako gotovostjo se ga je nadejala. In res 741 7 | s pomilovanjem opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to. 742 8 | krst " ~Presekala mu je govor: ~"Juri," je rekla, "ti 743 5 | kriči, da bom zažgal." Tako govoreč sam s seboj je šel na dvorišče. 744 13 | Osupli so se ozrli na glasno govoreča možje pri kvartah ... ~ ~ 745 20 | pri vsej tej vzpodbudni govorici pozabila pravega namena 746 5 | in poslušala njeno glasno govorico in se ji nasmihala, ko je 747 21 | mati". Pa sem slišala, da govorita o meni." ~"In kaj sta govorili?" 748 8 | je tvoja poguba." ~"Kaj govorite mati!" je vzkliknil Juri. 749 17 | je ponovila Anica, "pa ne govorive več o tem, Marjanica, ni 750 2 | bil znal umeti v njenem govorjenju: ~"Kupil jo je. Zaslužila 751 4 | popolnoma neprisiljena v govoru in občevanju z Jurijem. 752 3 | lahko troje koles? Ni li tu gozda, ki ga ne poseče deset delavcev 753 1 | dolinah in se oprijemale gozdnatih gričev, legle sedaj prav 754 19 | kaj Sirk, vkup začniva. Gozdovi so tu. Voda je tu, in železnica 755 15 | tedaj Anica, da mož nemirno grabi z roko za odejo. ~"Torej 756 25 | je deklica omahovala in grabila od bolečin prevzeta z rokama 757 14 | Spazi ženin jih na poti,~z grada jim hiti naproti.~Pa se 758 22 | ogledoval svet in modroval in grajal. In tako je dospel na Peč. 759 8 | obraz, ali pa Lipetu, katera grba jih bo potem držala. ~Katra 760 18 | na njih Tomaž, pijan in grd. Zamižala je od groze. Prav 761 23 | očetovih oči je gledalo nekaj grdega. Anžetu se je zdelo, da 762 7 | Da, moj denar, hinavec grdi." ~"Oho!" se je čutil užaljenega 763 31 | krvi, njene roke so nemirno greble v pod, steklene, zožene 764 4 | Anico in Jurijem, in iz šole grede sta se vselej našla skupaj. 765 24 | četudi bi umrla! Res, brez greha nisem, ali taka grešnica 766 2 | roko in vprašal: ~"Zakaj gremo s Peči?" ~Mati mu ni odgovorila, 767 15 | treba bolesti in je treba grenkega gorja? Brez gorja ne bo 768 20 | svojo pravico, da se sme greti za ognjiščem, zlasti če 769 25 | Začutila je, da je bila grešila, da je zatajila v sebi srce. 770 25 | Gospod. Ti veš, da sem grešna stvar! Vendar me usliši. 771 18 | Marija, Jožef, usmilite se te grešne duše!" ~Nakrat pa je bolnica 772 26 | daj nebesa, kdorkoli je, grešni duši ali nedolžni." ~ ~ 773 4 | svoj poslednji dan.~O pomni grešnik ti,~da božje oko ne spi. ~ 774 19 | Ti je ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~"Tebe bom vprašala, 775 1 | se oprijemale gozdnatih gričev, legle sedaj prav nad vas 776 19 | mogel spati in se je vil pod grizečo bolečino vesti. ~Tedaj niti 777 23 | čakal na očeta Anže in si grizel prste. In sram ga je bilo, 778 2 | ustnice so se zvijale po grižljajih, ki si jih iz svojega ni 779 29 | Spomnila se najljubših ji krav, grlice in petelina, ki ji je znal 780 6 | začela znova šivati. Ali v grlu jo je dušilo. Toda ni pristopil, 781 15 | je svetil v dnevni luči grm na dan poroke zasajenega 782 32 | Nekje zunaj je zamolklo grmelo, in Anica je slišala od 783 26 | žalosten izza brstečega grmovja. Neizmerno lep dan je bil. 784 23 | trobentice po travi. Za grmovjem je poizkušala duhteti vijolica, 785 26 | zvonov. Tu pa tam je že v grmu zapel zgodenj pomladni ptič. 786 15 | trpeti, da govori tako?" ~Grobna tišina je zavladala v sobi. 787 23 | grob odprt in angela nad grobom. ~"O Bog!" ~Vse bistvo otrokovo 788 7 | cerkve. Ko je stopila na grobove, ni sprva opazila nikogar. 789 23 | potrese zemlja, in se odpro grobovi, in pobegnejo stražniki? 790 16 | ji je odleglo: "Zdaj si v grobu, Juri! Sinoči si odšel. 791 5 | neumen ni, živel bi rad grofovsko, gosposko." ~"O saj bi lahko, 792 16 | pognala kvišku in rekla z grozečim glasom: ~"Ali je sploh užil 793 28 | tako krčevito plakala in grozila Katri, če ji ne da obenem 794 7 | je, da še nikdar ni videl groznejšega. Potem pa je zavil v hlev, 795 25 | preslepila? Kako bi ji ušla, tej grozni ženi. ~"Vstani, vstani, 796 15 | lovila za rob postelje. Z groznim strahom je gledala Juriju 797 27 | hotelo biti bolje, vedno grozovita negotovost. Za hipom upanja 798 14 | umela. ~Juri pa se je vil z grozovito mislijo skozi neko temo, 799 7 | eno rekel. Pa zlasti tiste groše pusti na miru. Ali misliš, 800 3 | poti na Peč. ~"Judeževi groši prigoljufani!" je mislil 801 3 | postajajočimi krogi ljubezni te grude, tem veči, tem živeji je 802 27 | roko. ~"Glej," je rekla, "gršega bi mi ne mogel narediti, 803 22 | In zdaj povej, kje je grši človek od tebe. Redila sem 804 16 | spremljajo življenje človeka? Grška pravljica vsaj pripoveduje 805 8 | tako. Sedaj sta sedela pri gugajoči se mizi z oči v oči, in 806 2 | delavce, ko da jih plačuje z gumbi. In vendar je bilo vse, 807 6 | troti pa žró." ~"Troti, haha," se je ljubeznjivo skušal 808 19 | čudila, kako da je bila Hanica zaprta. Zakaj naj jo zapro? 809 19 | vozništvom ne bo nič več. Pa hčere se je dotaknil. Če bi se, 810 19 | mnogo. Pa je rekla mati hčerki nekega dne: ~"Veš kaj, prezgovoren 811 19 | mizi in gledal na domačo hčerko, ki je pomivala posodo. 812 29 | bilo. Pa tudi sin bi živel! Hehe! Pa tebe, tebe Luka, ima 813 11 | je pa vsak dan dražji!" ~"Hehehe," se je smejal mesar, "dražji. 814 18 | Ali morda ni od prvega hipa vedela, da Anica ne more 815 18 | sem sit." Posedel je še hipec, na to vstal, se napil vode 816 3 | reven. Morda se je v teh hipih celo zasmilil sestri. Ali 817 27 | grozovita negotovost. Za hipom upanja ura obupa, od večera 818 6 | ga vzdramila. Če je ona hirala duševno, je mož umiral, 819 23 | mladosti. In še oni, ki so hirali od starosti, so se veselili, 820 6 | mlačnosti ne, samo tega hiranja in umiranja ne. Kdo ve, 821 20 | ne," deje zdravnik, "toda hitite po zdravila! Slaba je, grozno 822 14 | glavo kimajoč je čital: ~Hitre konje osedlali,~osedlali, 823 6 | bile ure do večera minile hitreje, zakaj prišla je bila Marjanica 824 30 | in je ni niti iskal tu. S hitrimi koraki je stopil k slepemu 825 3 | in če mora pri zadnjih hišah začeti beračiti. ~Tako je 826 2 | Martin, ali je res, da s hišami kupčuješ?" ~"Kupčuješ, kupčuješ " 827 8 | dala zanesti vanjo nekaj hišne oprave, nekaj slik, stolov 828 6 | za srajce, za krilo, za hlače, to je za Jurija, za Tomaža, 829 2 | bil medtem strgal že prve hlačice, je prijel mater za roko 830 13 | mrzli nočni zrak, ki ji je hladil razvneto čelo, in polagoma 831 27 | čez dvorišče in s čudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi: ~"Anica, 832 3 | vse v redu, je jasno. Kjer hlapce menjujejo preveč, ni nikoli 833 3 | res je bila ta ljubezen hlapčeva že strast, in izven nje 834 22 | kaj izdatnimi mahljaji po hlapčevi glavi ali kamor je že padlo. 835 8 | obsvetljene gospodinje Katre. Hlapčevo lice je bilo veselo, in 836 5 | za njim. ~Prešiči so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi 837 25 | je bila kuhana gnjat in hleb in potice ter skleda kuhanih 838 23 | našel v izbi na Peči pri hlebu kruha in zdaj je videl, 839 21 | da je treba zavarovati hleve in staje proti ognju. In 840 25 | Za hišo so hlevi, in v hlevih so konji. Anže pa vozi po 841 8 | je klical za njim Tomaž hlineč resnost, "da ne bo dolgo, 842 7 | Mene pa slepariš in se mi hliniš. Glej tak si, tak!" Neži 843 27 | domačina par dvanajstic hlodov; zakaj na Peči ni bilo pripravljenega 844 1 | vendarle, pa ne kakor bo sama ho-hotela." Nato se je dvignil in 845 28 | prej ne povedo, potem pa hočejo imeti denar. ~Fant je molče 846 32 | obsojeni tisto noč pred smrtjo hodijo celo noč po ječi. Trudila 847 1 | mesto, in nemalo njih, ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo 848 33 | da je opazila na nekem hodniku nekoga, ki je bil Luki zelo 849 25 | pomagajte mi!" krikne Jerica. ~"Hoho," se krohota črna žena, " 850 3 | so drugi hlapci in dekle hote in nehote čutili, da Katra 851 6 | in sklenila je, da hoče hoteti, a kod, a kaj tega sama 852 2 | opora je bil, kateremu je hrabri veseljak prestrelil koleno, 853 29 | zvečer. Jerico je pijača in hrana izdatno oživila, in Luka 854 8 | menoj, stojiš?" ~"Kakor hrast!" je odvrnil. ~Segla mu 855 21 | slepem oknu. Voda ni in hrastovo lubje se tudi ne namaka 856 14 | spotakne,~sedlo se mu s hrbta zmakne;~v sedlo meč je tašča 857 31 | sobe je ležala Katra na hrbtu, napol opravljena, vsa črna 858 23 | zazibalo mirno površje želja in hrepenenj. Pred njo je stal prizor 859 16 | bridkosti in boli in neizogibnem hrepenenju se je ozrla na vsevidno 860 4 | vrnem glej od prve mladosti hrepenim tja gori daj, daj mi kako 861 1 | nategovala harmoniko, da je hreščala v neubranih glasovih. Sredi 862 21 | mož je bil obkopal osojen hribček, ga zasadil s trtami in 863 26 | zdaj grem nazaj. Samo čez hribe; ne zmanjka jih." ~Možu 864 11 | Mesar je bil skoro že ves hripav, zakaj zdaj sta kričala 865 18 | voščenke in z glasom od joka hripavim ponavljala: "Jezus, Marija, 866 2 | ostal vse svoje življenje hrom, in pa največji pretepač, 867 11 | mi pojdi dret, celo noč hrope tu, da človek še spati ne 868 2 | veste?" ~"O vemo, vemo!" je hropel Jurca. ~"Zato rečem še eno, 869 18 | Tomaž vam ne bo nagajal." ~Hrup po stopnicah kolovratečega 870 1 | potepuhov in beračev". Hrupno se je zasmejal. ~Za hip 871 30 | tem podrl lestvo, ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj se 872 11 | delajo zajci res kaj škode hruškam. Pa ni videti, ne." ~"Šema," 873 11 | spoznal mesarja iz trga. Hudirjev dedec je bil, kakor vsi 874 23 | Pečan, tisti, ki pravi 'hudnič', da ne zakolne, pa Francelj 875 28 | videla Katra, da nisem tako hudobna." ~Toda, ko je zopet pogledala 876 14 | sedaj nenadoma Luka. ~"Od hudobne tašče, ki je umorila Bredo," 877 19 | Zato, ker so ljudje hudobni," je dejala ona, "so rekli, 878 7 | tako pamet, da vse veruješ hudobnim jezikom, pa joči. Mar meni!" ~" 879 1 | odgovoril berač. ~"Kaj?" se je hudobno začudila žena in se pri 880 32 | pred Anico in rekla nekako hudomušno: ~"Le vzemi, denar je vedno 881 13 | poznan po svoji dobrodušni hudomušnosti. Dasi že prileten, je vendar 882 3 | doli za hišo se je usipal hudournik debelih polen, da je Šime 883 22 | reci, če moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec ti, goljuf nemarni. 884 34 | ne boš imel po meni. Ne huduj se, niti tega veselja nimaš, 885 8 | togoti privoščila Neži kaj hujega. ~Ko pa je zagledala Anico, 886 26 | trgaš srce. Katra, ti si hujša od kače, ti odpustiti ne 887 11 | streže." ~"Še v peklu ni hujše žene," je pripomnil Luka. ~" 888 28 | moralo priti do sporekanj. Hujšemu je šla Anica iz poti. Nekaka 889 15 | obličje pa je preletel še hujši strah. ~"Kaj ti je?" je 890 8 | Dobro mu bo na Peči in hvaležen mi bo!" ~"Tisto pa!" je 891 1 | stokrat hvala," je zašepetal hvaležni mož, toda nevesta je bila 892 27 | sveti vzori in prava dedov hvaležnim potomcem. ~"Da," je ponovila 893 22 | prišel. Zato je skoro s hvaležnostjo zapazil, da je Katra odšla, 894 30 | preveč, začel kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj 895 33 | odpro in poreče izpovednik: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!"~* * * ~ 896 1 | se je bil ulil znova. ~"Idiva nazaj, Juri. Pa veselo!" 897 20 | prišla na Peč, je naprej idoči mož obstal, pokazal onemu, 898 13 | pogojem, da je to zadnja igra. Anica pa je ulomila kruha, 899 25 | nesem Jerici. Sirota je, nič igrač nima, naj se poigra z njimi. 900 6 | Kakor otrok je, ki se nasiti igrače." In razburjenja, ki se 901 4 | gledala to oko, v njenih igrah je bilo z njo, davno prej, 902 25 | ustnicami, in v črnem obrazu ji igrajo bele oči. In venomer se 903 8 | igrača, s katero je Anica igrala, da je vse laž na nji, da 904 13 | začuden pogledal. Ker pa so igralci molčali, je začel govoriti 905 21 | fant molčal, je dejala: ~"Igrali smo se pod mizo. Pri peči 906 13 | bilo zgodilo. Njemu pa je igralo na resnem licu toliko usmiljenosti, 907 13 | najbrže ni opazil. Stopil je k igravcem, pozdravil. ~"Si prišel?" 908 13 | in odšel v kuhinjo. ~Eden igravcev pa je vprašal Anico: ~"Ste 909 6 | otroku, kadar ga motimo pri igri, in skoro jezno je rekel: ~" 910 33 | planila k Marjanici glasno ihteč: "Marjanica, prosta sem!" ~ 911 18 | in začela moliti krčevito ihteče: ~"O mati stvarnikova, o 912 27 | kvišku in gledala prestrašena ihtečemu Luki v obraz. ~"Pustite," 913 15 | videla zgodaj zjutraj oditi ihtečo. Ponudila ji je čašo gorkega 914 14 | da se trese od notranjega ihtenja. ~"Le joči, ubogo moje dete," 915 27 | njegove bolestne vzklike, tiho ihtenje. In če se je za hip umiril, 916 14 | umorila. ~Anže je zaslišal ihteti Jerico in je zaprl knjigo. ~" 917 [Title]| II. del~ ~ 918 30 | veselje, da je videl, kako se imata otroka rada. Nato je odšel. 919 2 | da ga ne maram. In sina imava! Sina? Ali veš, kaj je to? 920 21 | Rešili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospodarju na Peči, 921 24 | misli, kaj misli, dejanja imenuj," je samozavestno zahtevala 922 7 | da bi postal kdaj tako imovit in bi imel cel hlev konj. 923 28 | svrho nekaterih prevažnih informacij". Anica je razumela toliko, 924 22 | na posodo, češ, da naj se intabulira, če hoče. Ali vam je kaj 925 19 | pozno zvečer prišel visok inženir menjat par visokih bankovcev. 926 27 | čudodelno, tisto nezavedno iskano. In zopet je sedla v topi 927 27 | je bilo, ko je bil odšel iskat Luka Hanco, da sta se po 928 7 | Ali nič ni bilo, in ona iskrica je slednjič ugasnila, in 929 25 | ona črna žena, in oči ji iskrijo. ~"Mamica, pomagajte mi!" 930 8 | mogel misliti, da ne bi bilo istinito. Tako je blagroval uro svoje 931 33 | Hanca v zmedenosti in se istoveti z osebo, ki je že davno 932 15 | žarek, z veje na vejo, z ivja na ivje. Kot ognjene so 933 15 | veje na vejo, z ivja na ivje. Kot ognjene so zažarele 934 18 | dve ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel ni, kod 935 11 | kupčijo. Je preskopa in izbija cel dan." In mesar je sam 936 20 | viknila, se pognala kvišku in izbila tašči skodelico iz rok. 937 16 | glasom pristavila: ~"Smrt ne izbira, od kraja pobira!" ~In Parke 938 18 | Nežino in Jeričino, ki sta izbirali ljuljko iz pšeničnice za 939 18 | večeru se je bilo Anici izboljšalo. Prišla je k zavesti, a 940 3 | Katra Neže z najmanjšim izboljškom ni privezala nase, da jo 941 31 | prah. Drzen pajek si je izbral rdečo čako za pilot, kamor 942 21 | Tega moža je bilo sodišče izbralo gospodarju na Peči za varuha. 943 25 | divje. ~"Ali ne vidiš, da izdahne?" ~In res je deklica omahovala 944 26 | neka podobna okoli, ki se izdaja za Hanco. Pa je sirota zmešana," 945 27 | izve, kaj je plačilo za izdajstvo. Potem pa je začela misliti 946 23 | narava križala Boga in ga izdala, pač pa je zakrila ob njegovi 947 23 | petjem. Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, križali in morili, 948 27 | toliko dobička, da bi bili izdatki petkrat pokriti. In dejal 949 22 | podpirala svoje mnenje s kaj izdatnimi mahljaji po hlapčevi glavi 950 29 | Jerico je pijača in hrana izdatno oživila, in Luka je bil 951 26 | Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov boš že še stopil. 952 28 | so se vzeli. Črez noč so izginili stari posli in prišli novi. 953 11 | Nič," je dejal, "materi je izginilo trideset goldinarjev." ~ 954 24 | Toda vtis sanj ni hotel izginiti iz njenega spomina. Začela 955 26 | ga je bilo videti, ko je izginjal in prihajal ves sključen 956 30 | tako da je tožba Aničina izgledala še vedno ko nekaka tožba, 957 34 | Peči in zakraljevala je izgnana rodovina na zemlji očetov 958 6 | ji je šlo delo izpod rok. Izgotavljala je tašči obleko in sama 959 6 | ali mislila je, čim preje izgotovim, tem preje bom prosta. Ostala 960 18 | ji ne!" ~"Privoščiš! Ne izgovarjaj se. Gotova si zmage, Anice 961 3 | pri tem še priboljška ne izgovori. Lipe je bil resen in molčeč 962 13 | tisti smrtni nevarnosti izgovorili prvikrat ime nekoga " ~" 963 27 | pa je dejala: ~"Pusti mi izgovoriti, kakor mislim. Glej, Pušar 964 20 | naslednjem trenotku se ji misli izgubijo, in Anica ne čuti nič več, 965 5 | češ, le nikar se mi še ne izgubita, sta vidva ravno taka zanikarneža; 966 18 | nato k Anici, katera je izgubljala zavest. Jerici je naročila, 967 8 | koš in naj nikar ne išče izhoda, nego vrne goldinar. Neža 968 19 | oglasil neki gospod iz mesta, izkazal Hanci, da je prešla hiša 969 32 | zaprli za sedem let. Pa se je izkazalo pozneje, da je bil nedolžen. 970 5 | da ti gospodinja ne sme izkazati take dobrote, ti očistim 971 24 | bi tebi in tvojim dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu. 972 8 | sem mislila: počakaj, če izkaže, da ima vztrajnost in da 973 17 | vendar pa vsebovala tako izključno samovoljne pogoje, da se 974 27 | takoj mlin popraviti in tako izkoristiti. Katra je mislila, da je 975 11 | jekne Katra. ~Mesar se je izkričal in zaman. Ona je nepremagljiva. 976 7 | mislil, kako bi vsaj nekaj izkupil za tobak, in rekel: ~"Če 977 28 | zijalasta." ~Istočasno je izkusil Anže pri novem hlapcu veliko 978 32 | Tedaj je začela Marjanica izlagati pred Anico jedil in obleke 979 1 | je prijel kozarec in ga izlil na tla. ~"Bom pikolit." ~" 980 14 | napila,~ga na skalo boš izlila,~ti pogače ponujala,~bodeš 981 1 | preplavljeno od mlakuž in gnojnice, izlivajoče se od hleva. Pod leseno 982 32 | Marjanica je bila medtem izložila iz košarice, kar je bila 983 23 | odvedel nazaj v hišo in izmoledoval od Marjanice ono že znano 984 14 | postava se je bila medtem izmotala nekje iz teme in s širokoodprtimi 985 30 | ležala na bledem obrazu, izmučenem do smrti. Podoben je bil 986 2 | grižljajem, molčala, ko je izmučeni skopuh použival požirek 987 26 | Jerici in ji gledal dolgo v izmučeno lice. Potem si je hitro 988 23 | pritrdi. Gledal je, kako bi se izmuznil iz sobe. In to se mu je 989 27 | nič preko Pušarja, se je iznebila te zadeve s tem, da naj 990 23 | ne tiče in ne viče! Prav izogiblje se!" ji je šinilo skozi 991 6 | li morda ravno radi tega izostajal po cele dneve z doma in 992 4 | Pravi, trdni namen pa je izostal, in ko je bilo Anici šestindvajset 993 30 | sem mislil." ~Kranjc je izplačal hlapca in dejal: ~"Za pijačo 994 17 | morala zadovoljiti z gotovo izplačano ji svoto, med tem ko bi 995 21 | Katra. "Pa tudi bratu je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, 996 17 | Jurija zaslužila, kakor da ni izpolnjevala svojih zakonskih dolžnosti, 997 15 | bodi močna, vrni se in izpolnjuj svoje dolžnosti! Če si svoj 998 16 | vrste zadoščenje, ko da izpolnjujejo svojo službo, je bilo v 999 28 | izstopitev, drugič isto zanj izposlovati pri Katri. Prvo reč si je 1000 28 | uvidela sedaj. Kje naj si izposodi? Še nikoli si ni Anica izposodila 1001 3 | zadnje novce, si v sili potem izposodil kje par goldinarjev in lepega 1002 28 | izposodi? Še nikoli si ni Anica izposodila ničesar. Zamišljena je prišla 1003 13 | Ali ste vi za službo? Ne izpostavljajte svojega zdravja nevarnosti. 1004 7 | posebno ženske, so bile izpostavljene opazkam čakajočih. ~"Glej 1005 2 | še toliko moči, da se je izpovedal in zapustil Peč sinu. ~Sinu, 1006 21 | 21. POGLAVJE~Dvoje izpovedi~Na Peč je bila prišla Zaplotarica, 1007 34 | fant, "potem naj Bog plača izpovedniku to srečo, ki mi jo je napravil!" ~"