| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
1008 15 | gorja? Brez gorja ne bo izprana krivda tvojega očeta. Pregnana 1009 31 | do tega. Predno je mogel izprati ženi želodec, jo je zadela 1010 24 | petič. ~"Kaj pa Luka?" je izpraševal glas. ~"Prodala bom Peč 1011 4 | prvo učence po imenu in jih izpraševala, od kje so. In tedaj je 1012 28 | je hodila Anica previdno izpred oči. Mnogokrat se je tedaj 1013 28 | hotela. ~Tomaža pa niti na izpregled ni bilo več. Ni ga bilo 1014 19 | sem šel Sirku. In ko sem izpregledal, je bilo prepozno, bil sem 1015 25 | Bog, stori ji dobro, naj izprehodi!" ... ~In zopet so ji šinile 1016 25 | Opazila je strah, ki je bil izpreletel hipoma njegovo lice. Ozrla 1017 32 | mož in odšel. ~Anico je izpreletela groza, venomer je mislila 1018 14 | z zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo. ~"Pojdi spat in se ne boj," 1019 3 | radost. Kakor je bila ta izprememba hitra, je vendar uganila 1020 2 | nihče ni mogel vsej tej izpremembi slediti. ~Vse se je bilo 1021 19 | dejanjem. Katra je opazila izpremembo v njegovih očeh, ki so bile 1022 19 | ali videča njegovo čudno izpremenjeno lice je obstala: ~"Luka, 1023 17 | groznem strahu, da je prepozno izprevidel krivico, ki jo je delal, 1024 13 | 13. POGLAVJE~Anica izprevidi, da se je prenaglila, in 1025 22 | bila v svoji togoti Neža izpulila. "Aha!" si je mislil Anže, " 1026 33 | da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste Anico!" ~"Kakor hočeš," 1027 27 | prihajalo. Otroku so se izpustile koze po životu in obrazu. 1028 7 | fantu: "Zdaj me pa pusti, ne izpustim je, dokler mi ne vrne goldinarja." 1029 17 | mu je bilo ledenoresno. ~"Izpustite me, ali pa kričim!" je dejala 1030 25 | ona žena za njo bi mogla izpustiti gadov. Ne, ne, bežati ne 1031 17 | pred njenega duha čudovito izrazite, so jo zazibale v nekako 1032 30 | so postajale polagoma vse izrazitejše, in končno je starec vstal 1033 4 | pridobivalo v Anici čisto izrazito, posebno lice, in Anica 1034 1 | osuplost izginila v istem hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti. ~" 1035 2 | da bi moglo biti ono, kar izraža beseda "mati", nekaj drugega, 1036 11 | Ti?" je pogledala z jasno izraženo zaničljivostjo tašča snaho, 1037 32 | mišljenje. Bil je to dogodek, izreden za njo pravtako ko meni 1038 19 | Še nekaj drugega izrednega se je bilo dogodilo v tej 1039 8 | sumničenje, ki ga je bil preje izrekel, si ni upal ponoviti, češ: 1040 20 | more izviti. Na milost je izročena tašči. In Anica čuti, da 1041 31 | takoj županu. ~Marjanica je izročila list županu. ~Zdravnik je 1042 12 | denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj Luki. Ali je Luka 1043 17 | S solzami v očeh jih je izruvala in pokazala Anici. "Staram 1044 28 | bi mogla Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je jasno, 1045 25 | in znala jo je na pamet. Izslikovala si je to Šmarno goro tako 1046 1 | Pečanka kvišku. Oči so ji izstopile iz glave. Anica je zbledela. 1047 28 | vzbuditi smisel za takojšnjo izstopitev, drugič isto zanj izposlovati 1048 5 | vežo. Ženski pa sta bili izsuli krmo v prešičje korito. ~" 1049 28 | morala nositi stroške, če se izteče pravda ugodno, njena nasprotnica. 1050 15 | in meneč, da se mu sanja, iztegnil roko in otipal vlažno ženino 1051 33 | hočeš," je odvrnila žena in iztegnila roko po čutari. In ko se 1052 20 | tišina. Ali se je kolesje izteklo? In če se je, naj se! Tako 1053 7 | mož in jo skoraj siloma iztrgal fantu iz rok. Prav tako 1054 26 | Veruj mi! Mene je nesreča izučila." ~Luka je prišel na cesto, 1055 21 | se prespal. Celo denar je izvabil svoj čas vaškemu "pijančku" 1056 17 | Katra svojo sklene, tedaj jo izvede. In tako je izvedla, da 1057 17 | bilo za vas bolje, da ne bi izvedeli nikoli. Pa pojdite na sodnijo 1058 17 | pristavil, "delate lahko celo na izveljavitev oporoke," in pri tem je 1059 17 | Marjanica hotela drugo jutro izvesti svoj sklep in ravno iskala 1060 14 | Segla je pod odejo in izvlekla drobno knjižico. Anže jo 1061 30 | popoldneva. Kdo ve, kje že je bil izvohal neki godec veselo družbo 1062 8 | zelo mirno razpoloženje in izvrstno oskrbo. Tako se je Juri 1063 27 | bilo pripravljenega lesa, izvzemši nekaj orehov, ki so jih 1064 6 | pa je k poslom obrnjena izzivala še dalje: ~"Take so te mlade 1065 1 | in nekaj gostov z njim. Z izzivalnim pogledom se je ozrla gospodinja 1066 5 | kaj vreden danes. Se vsaj izzračim." ~Katra je stopila v kuhinjo. 1067 13 | nad njo je začela giniti, izšel je mesec. Nekaj hipov pozneje 1068 33 | nikomur, da si me srečal. Me iščejo, sem jim ušla. So rekli, 1069 7 | nisi sam naučil, kje naj iščem in vzamem? O, le naznani! 1070 6 | viknila skoro, "hočem, da iščeš pri meni tolažbe in ne iz 1071 30 | in stopil v Aničino sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, 1072 5 | obvisele te žalostne in odgovor iščoče oči na sivorjavem očesu 1073 7 | seno in našel Luko še vedno iščočega po senu izgubljeni goldinar 1074 4 | segati v žepe in ji ponujati jabolk in orehov. ~V neizbrisnem 1075 5 | sobici gori?" ~"Ta je za jabolka in zelje," je pripomnil 1076 31 | Anica vseh okoliščin, vsega jada. Videla je samo neizmerno 1077 11 | Oh, kaj bo iz tega!" je jadikovala Neža, in glas se ji je počel 1078 1 | nihče nič. Sama nedolžna jagnjeta ste. Ko bi le bila tako 1079 19 | je govorila Hanca, "takih jagod skuhati, pa ji skuhajo volčjih. 1080 21 | Toda ona -- žena kakorkoli jaka po volji -- je bila vendarle 1081 13 | rok imam, ali te roke so jake, delale bodo za te in branile 1082 20 | vsem telesu, ko da leži v jami samih rjavosivih kač. In 1083 26 | misli na konec! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! 1084 1 | bilo nekaj tovornih voz, jarmov in poljskega orodja. Sicer 1085 19 | skrbipolen obraz je bil jasen, ko da se je zgodil velik 1086 4 | in leta stara, komaj še jasna slika v starem, okrhanem 1087 7 | mladim letom je imel že čisto jasne račune, "kako bo". Anže 1088 12 | tresočim, toda čudovito jasnim, žalostnim glasom je rekla: ~" 1089 33 | odpeli, je že slonel na Javorjevici pred malo zamreženo odprtino 1090 14 | Na srečo jo je začul Anže ječati in ji pomogel. Potegnil 1091 32 | smrtjo hodijo celo noč po ječi. Trudila se je, da bi se 1092 32 | Marjanica izlagati pred Anico jedil in obleke in najrazličnejših 1093 13 | spet odšel in se vrnil z jedjo in nato prisedel k možema. ~" 1094 7 | Angležu, zavidal Arabca za jedre žrebce in z velikim zanimanjem 1095 11 | stanovske pesmi, kratke, toda jedrnate: ~"Ni lepšega stanu,~ko 1096 14 | svetnikov, in Jerica je jedva dočakala večerov, da je 1097 26 | mogočno opleteno posodo. ~"Le jejta," je dejal in potisnil oster 1098 11 | posredovalno Tomaž. ~"Dvesto!" jekne Katra. ~Mesar se je izkričal 1099 29 | moraš umreti!" ~"Da!" je jeknila deklica. ~"Glej, nož!" je 1100 23 | mnogi s kesom v srcu so jemali slovo od nje, ki je bila 1101 3 | nas delamo in če ne, ne jemo, moj ljubi. Kaj? Si se premislil? 1102 33 | skoro kriknil sedaj Luka, "Jeričina hči živi." Kakor blisk je 1103 26 | zaslužil, že zaradi one sirote, Jeričine matere. Pa Anica je nedolžna. 1104 6 | Izraz tope brezčutnosti na Jeričinem obrazu je izginil, ko je 1105 14 | silovito plahega je bilo v Jeričinih očeh. Brezizrazne so strmele 1106 6 | POGLAVJE~In šivati noče~Deževno jesensko vreme je sedlo z veliko 1107 5 | in Marjanico, kaj? Ko dva jesiharja vpijete. Zapomni si ti, 1108 14 | prinesli Jurija, je dišalo po jesihu. Ko se je bil Juri zavedel, 1109 32 | sprejme denar in da prinesti jetnici, kar bi želela. ~"Marjanico 1110 13 | Kranjc. ~"Malo okisanih jetric je še," je dejal, "če se 1111 14 | da poslal je svate svoje:~Jezdite do Brede moje,~prstan zlat 1112 3 | mu ni šla posebno lahko z jezika beseda. Čutila je, koliko 1113 25 | kače so. Z vijoličastimi jeziki smučejo krog starkinih prstov, 1114 6 | potem sem še pustejši." ~Jezilo jo je, da je tako odgovoril, 1115 17 | stopil k vratom, rekoč: ~"Ne jezite se na me! Noben človek ni 1116 6 | rekla nič. To pa je moralo jeziti taščo in nekam srdito je 1117 29 | Marjanica deklico izvila jezni ženi. Zvečer je popadla 1118 25 | dekletom pa stoji Katra z jeznim licem. ~"Ali bo kaj, ali 1119 5 | je rekel, da veš česen v ješprenu " ~"Kaaj?" je zatulila Marjanica 1120 14 | Sladko vinčece so pili,~se od ježe odpočili,~potlej Bredo zasnubili." ~ 1121 18 | voščenke in z glasom od joka hripavim ponavljala: "Jezus, 1122 3 | je storilo milo in skoraj jokaje je dejal: "Mati, kaj sem 1123 34 | oči, ni mogel, da ne bi jokajoč ponavljal njenih otroških 1124 7 | Res," je kimala z glavo jokajoča in smehljajoča se ob enem. ~" 1125 8 | vrnila in s sladkim, na pol jokajočim glasom govorila in ga tolažila, 1126 2 | resno: ~"Mati, le nikar ne jokajte, Lipček ne da Peči ." ~In 1127 3 | zablodile na Peč, so se od jeze jokale še dolga leta za sramoto, 1128 14 | postlali,~ji postlali in jokali.~Z glave Breda pečo vzame,~ 1129 12 | hipu je zatulila v divjem joku tašča in si pokrila obraz 1130 6 | predpasnike, to je za zimske jopice, za srajce, za krilo, za 1131 3 | preje mimo poti na Peč. ~"Judeževi groši prigoljufani!" je 1132 27 | rekla: ~"Tomaž! Tisto o Judežu! Saj se smem zanesti!" ~" 1133 11 | ona žena gori je za deset judov in še enega povrh." ~Šime 1134 28 | naročila nekaj vina in juhe in povprašala po Lipetu. ~ 1135 5 | je vikal Lipe na mlado junico, ki je rila naprej. Anica 1136 23 | lepih spominov na ta dan. In Jurček je bil tako priden nocoj, 1137 27 | njenemu detetu, njenemu Jurčku nič več, nič več!" ~In od 1138 17 | premoženje nazaj materi Jurijevi, in vi, vi imate pri hiši 1139 19 | spominov. Jasno je bilo čuti v jutranjem ozračju glas pojočega petelina. 1140 23 | naj njegovo vstajenje z jutrom in solncem in ptičjim petjem. 1141 5 | veš česen v ješprenu " ~"Kaaj?" je zatulila Marjanica 1142 24 | popadla palico in zamahnila po kači. Ali kača se je zasmejala: " 1143 21 | potegnil s seboj za veliko kad. ~"Otroka, kje pa sta?" 1144 2 | Da je bilo v krošnji od kadarkoli vsaj nekaj srca, razjokala 1145 5 | dobro, a za silo je tudi in kadi se prav tako." ~"Ali že 1146 20 | letela v vas, da se je le kadilo za njo. ~Tam doli pri cerkvi 1147 2 | vedel, ne kaj je Peč, ne kaka čast ga čaka, ko doraste, 1148 3 | istočasno je začutil Tomaž žejo, kakoršne ni čutil že par let. Vso 1149 17 | večera prej in na način, o kakoršnem Marjanica seveda ni mogla 1150 11 | zelenomodrega papirja, prav takšen, kakoršnih je bil sinoči mesar naštel 1151 30 | doli nekaj koščkov blaga, s kakoršnim si je krpala deklica prejšnji 1152 27 | in nekako ongavno čustvo, kakoršno čutimo, kadar nam leze gnusna 1153 3 | resen in molčeč hlapec, kakršen mora biti. Le malo presamostojen 1154 7 | da čuti isto vrtoglavost, kakršna je mislila, da muči Jurija. 1155 18 | nekako vdan v razmerje, v kakršnem so bili na Peči te dni, 1156 32 | večkrat postopala z njo grdo, kakšne misli da je imela Anica 1157 13 | vam ni treba povedati, s kakšnim namenom ste odšli s Peči." ~" 1158 2 | Pred petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali 1159 7 | pa je zagledala čez nizek kamenat križ sklonjeno postavo svojega 1160 19 | rasti iz peska, apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo 1161 1 | se vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim durim. ~Prostorna 1162 1 | se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka 1163 25 | bo skrila, se bo skrila kamorsibodi. In strahoma se Jerica ozre 1164 31 | ženi želodec, jo je zadela kap. ~Prav tedaj sta prišla 1165 20 | žena pa še vedno pusti kapati iz usodne steklenice. Anica 1166 3 | livad? In sredi teh zemskih kapitalov, li ni tu hiše bele, dvonadstropne? 1167 1 | pršilo venomer, od drevja je kapljalo in so kaplje dolble v premočena 1168 20 | POGLAVJE~Na veji se trese rosna kapljica~"Marjanica, ali še ni nič 1169 6 | dvignila glavo in ga pogledala karajoče in proseče: ~"Kaj ti je 1170 6 | drugega misli, Jerica," jo je karala Anica, "potem se ti bo pa 1171 16 | moževo mrtvo lice: "Juri, karkoli si hotel povedati, naj bo! 1172 1 | Prijel jo je za obe roki, s katerima je zamahnila v zrak. ~"Anica! 1173 17 | bi ji bil zmaj prišel s katerosibodi novico, kakor pa ta človek. 1174 3 | zgoditi po dolgih letih Katrinega gospodarstva na Peči, ko 1175 8 | Potem pa se je bil spomnil Katrinih besed in napol šaleč se, 1176 3 | pri sebi: ~"Ne boš me več kavka, ne! Za sto goldinarjev 1177 3 | Polagoma šele je začela kazati svoje ženske zmožnosti in 1178 22 | lažeš. O, saj te bo Bog kaznoval, in te bo!" ~"Ima drugega 1179 24 | vsako prijaznost sem bila kaznovana. Ko sem nocoj govorila s 1180 15 | misel po glavi: "Bog jo kaznuj! Prekleta naj bo! Na njeno 1181 18 | občutljive, in mukoma je kašljala. Marjanica jo je gonila 1182 19 | dala nekaj, pa je prenehal kašljati, tej je dala, pa je ni trgalo 1183 32 | bridkosti, ki bi ne bila kažipot na poslednji dan , dan sodbe, 1184 26 | rekla: ~"Bog ji daj nebesa, kdorkoli je, grešni duši ali nedolžni." ~ ~ 1185 25 | Jeričino hrepenenje, da bi kedaj videla Šmarno goro. Toda 1186 11 | sedi, za liter se ne bom kesal, četudi ne bo kupčije." ~" 1187 23 | solzami v očeh, in mnogi s kesom v srcu so jemali slovo od 1188 26 | Hanco!" je dejal z glavo kimaje Luka. ~"Kaj, ti jo poznaš?" 1189 14 | smehljaj čez lice in z glavo kimajoč je čital: ~Hitre konje osedlali,~ 1190 1 | sunkih visoko pod oblaki kipečih vetrov in šumenju sivkastorjavih 1191 6 | vrata, zakaj od jeze je kipelo v nji, da ne bi bila mogla 1192 1 | Nevesta na Peči, pa tako kisla!" se je ponorčevala žena. 1193 3 | za dnino pri žgancih in kislem zelju. ~Zgodilo pa se je 1194 1 | že lezel po opolzkem klancu na Peč. Mrzla sapa je nagibala 1195 13 | pa ni bilo priprege čez klanec." ~"Kaj, Kramar pije?" je 1196 1 | po gostih in se ponižno klanjaje obstal nasproti poveljujoči 1197 6 | odločiti ne za eno ne za drugo. Klanjajoč se pa vljudnosti in časti 1198 1 | ki se je zahvaljeval in klanjal vsem gostom po vrsti. Žena 1199 23 | trepetajoč glas sredi ljudi, ki klečé. ~Aleluja! ~In zopet glasneje: ~ 1200 15 | prebudil. V polmraku je opazil klečočo in meneč, da se mu sanja, 1201 3 | debelih polen, da je Šime klel drva in drvarja, češ, da 1202 7 | solze v oči, in v srcu je klela vojaški stan, ki ji je dobrega 1203 5 | dekli. ~"Po krompir pojdem v klet in po obelo!" je rekla na 1204 21 | tistega večera sta sedela v kleti Anže in Jerica in odbirala 1205 3 | zamrmral ko v vspodbudo par kletvic in stopil na Peč. ~Našel 1206 19 | zapustilo take, in s trpko kletvijo sta včasih oče ali mož, 1207 29 | ji je pojasnila, da ste klicani s taščo k obravnavi. ~"Kaj 1208 12 | srečala na vratih Nežo, kličočo posle k večerji. Anica je 1209 28 | njej nekaj močnega, nekaj kljubovalnega. Vse nekam razblinila se 1210 1 | varnem. ~Čim vztrajneje in kljubovalneje je legal zgodnji megleni 1211 13 | Njej so privrele solze kljubovalnosti na lice in je rekla: ~"Ali 1212 22 | je zaprla vrata v sobo s ključem. Sama pa je poiskala Marjanico 1213 13 | Anica je pritisnila za kljuko in vstopila in opazila pri 1214 3 | vzklikniti: "Ta je resnična, klobase me bodo spravile še v grob." 1215 7 | je bil hvaležno spravil klobaso tobaka, "da ne bo zastonj 1216 5 | zapusti me." In glava ji je klonila in Anica se je zamislila, 1217 4 | se je pomolila v zadnjih klopeh roka kvišku. ~"Kaj je?" 1218 4 | šivilja v vasi. Za mestne in kmečke službe se je čutila Anica 1219 3 | mladih nog rastla na velikem kmečkem posestvu. In vendar je bila 1220 1 | besedo "Peč", kajti povsem kmečki peči je bilo podobno to 1221 26 | bridkost. ~Tedaj je planil pred kmeta pes in z veselim lajanjem 1222 3 | kmečko preziranje revnih "kmetavzov" mu je ostalo vedno staro, 1223 1 | Nočem, da bi pravil nemarnim kmeticam okoli, da te je gospodinja 1224 7 | Anico. Redko se dogaja na kmetih, da gresta mož in žena skupaj 1225 21 | Katri dovolj. ~"Saj še za kmetijo ni delavcev!" je rekla, 1226 3 | iz same oholosti plačeval kmetom za vino. Celo proti domačemu 1227 26 | šum; tudi mali v naročju kmetovem je hotel na tla in ceptal 1228 26 | stegnil je obvezano roko proti kmetu ter dejal kot v opravičbo: " 1229 14 | steknila v podstrešju nekaj knjig, in meneča, da ne more nobena 1230 28 | obloženo s listinami in knjigami, je sedel v usnjatem naslonjaču 1231 14 | odejo in izvlekla drobno knjižico. Anže jo je vzel. "Kaj naj 1232 13 | da je prav." ~"Ali ti je kobila kaj nagajala?" je vprašal 1233 3 | Bil je Tomaž, sin ubogega kočarja. Leporastel in močen je 1234 6 | sama sebi sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, ali nima denarja, 1235 19 | toliko, da puste Hanci v koči toliko in takih znamenj, 1236 1 | Pečanka je potegnila za seboj Kocijana. ~"Stara sva, taki mevži 1237 24 | Vidiš, to je dečko. Za kočijaža ga vzamem. Dobro mu bo, 1238 19 | orožniki pogledali gori v kočo, in se Hanca ni mogla nadejati 1239 1 | petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži 1240 20 | Izza vsakega je gledala kodrasta glavica. ~"Hudirja," je 1241 32 | Vprašajte Marjanico, vprašajte kogar hočete --" ~"Ali morete 1242 26 | pri meni. Ni več daleč. Koj za gozdom sva doma." ~"Pojdem 1243 1 | voda. Nehote je obstal do kolen blaten in do srca utrujen 1244 28 | gorak, je ni vztrpelo. Na kolenih je preprosila Katro, naj 1245 2 | hrabri veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse svoje življenje 1246 3 | letu in po zimi lahko troje koles? Ni li tu gozda, ki ga ne 1247 20 | brezkončna tišina. Ali se je kolesje izteklo? In če se je, naj 1248 34 | napol sedela napol ležala v koleslju. Rekla je: ~"Anže, ali vidiš 1249 15 | katerega si sinoči zapustila, koli ko? Tožit," se je rogala 1250 8 | temno pred očmi. Da, Lipe! Kolika razlika mej njim, Jurijem 1251 28 | povedal Jerici: ~"Tako grdo kolne, da se še kravam odveč zdi." ~ 1252 11 | neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod lope gledajočega voza, 1253 25 | starkinih prstov, vijejo se v kolobarjih, pihajo. ~"Lilije, lepe 1254 18 | nagajal." ~Hrup po stopnicah kolovratečega Tomaža, katerega je bil 1255 26 | omotici, napol pijan je kolovratil proti domu. Včasih je hipoma 1256 34 | govoriš!" In mislil je na komarje, ki naj napravi konje iz 1257 21 | čisto resno: ~"Anže, nalovi komarjev!" ~"Zakaj?" je vprašal. ~" 1258 5 | ogrela, pa ne teh gosposkih komedij." ~Anica je začutila, da 1259 27 | da pride prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo vaščani 1260 12 | je druga roka prijela za komolec, in da je ta roka trda. ~" 1261 17 | ker bi moral biti zver, komur bi ne vzbudili občudovanja, 1262 8 | konča in zapusti premoženje komursibodi? Kaj veš ti, kakšna trma 1263 1 | ni tako prav?" ~In doli konci mize, kjer so sedeli posli, 1264 7 | konj muhast?" ~"Potem je za konjederca!" ~Luka je bil na tleh, 1265 21 | rekel, "pa nisem. Pojdem za konjskega hlapca." "Le pojdi," je 1266 34 | mu je srce ko teptano od konjskih kopit. ~"Anže," je povzela 1267 7 | zapamtil slednji Lukov rek o konju in konjih sploh. Te svoje 1268 20 | in je videla Marjanico, kopajočo se v solzah. ~"Zakaj jočeš, 1269 34 | srce ko teptano od konjskih kopit. ~"Anže," je povzela zopet 1270 27 | ostro, tako previdno držano kopje molitve in sukano s toliko 1271 26 | konec! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Veruj mi! 1272 18 | slabosti. Polagoma pa je ta koprena čisto izginila iz duha, 1273 1 | in krog oči ji je leglo koprenasto in vse okolu se ji je zavrtelo. 1274 17 | zagrinjal vse v neprodirno kopreno. ~Strahoma jo je opazovala 1275 3 | počasi in pol nezaveden koračil po cesti, in prav tisti 1276 30 | pokojnik vsled tega Aničinega koraka ukrenil tako v oporoki, 1277 15 | O Juri! ~Anica je spešno korakala. Lipe jo je bil hotel potegniti 1278 15 | Vstopila je. Toda pri prvem koraku je odrevenela, ko da je 1279 30 | naglico mašiti ono narezano koreničevje v steklenico. ~Nekaj hipov 1280 24 | pa je v njem močila razne korenine in zelišča, ji niti na misel 1281 30 | izvlekel izza nedrij nekih koreninic in jih začel narezovati, 1282 3 | prazni? Čemu svinjaki s koriti? Čemu kozolec, čemu shramba? 1283 5 | bili izsuli krmo v prešičje korito. ~"Za dve je prav dovolj," 1284 20 | nekam. Anže pa je stopil h koritu, zajel vode in se umil. 1285 6 | je razkazovala kos za kosom tašča, "ali se ti ne zdi, 1286 33 | pustili k njej, na vnetju kosti je umrla, in tega ne zna 1287 20 | skoro boječe plane Katra iz kota kvišku in stopi par korakov 1288 16 | ostreje goreči čok mračne kote in troje resnih ženskih 1289 1 | delit njegov miren in gorek kotiček. ~"Ali nimaš v veži prostora?" 1290 13 | nekaj globoko doli v skritem kotičku srca tako le: ~"Ne verjemi 1291 3 | je človek čisto posebnega kova, ne priden in ne len. Imel 1292 6 | prav kakor tedaj, ko je bil kovač prikoval smrt na hruško 1293 6 | samo da ni bilo slavnega kovača nikjer, in je smrt kaj vljudno 1294 23 | v eni roki, drugi nihče. Kovačev pa je stavil, da ga ponese. 1295 29 | Anže, "tista škrba Malka Kovačeva je sedela v kuhinji pri 1296 23 | domislil se je, da je na Kovačevem vrsta. Rahlo zavidanje se 1297 29 | in napravil nekaj Malki Kovačevi, da si bo zapomnila. ~In 1298 7 | kimal z glavo. ~"Lani so ga kovali, letos sem ga dobil od Jurija, 1299 28 | treba železo, to je Šimna, kovati, dokler je še vroč in gorak, 1300 26 | kugavega. Anti bo teh malo koz ugnala." ~Tedaj pa jo je 1301 3 | mladih letih je bila bolna na kozah, in ena ji je bila sedla 1302 3 | srebrne verižice, pa do kozjega repka in plišastega klobuka, 1303 3 | verižico je žvenketal, in kozji repek se mu je svetil za 1304 25 | del na glavo nov klobuk s kozjim repičem. Sedaj je stopil 1305 3 | da bodo sodni dan na levi kozli, na desni ovčice, in je 1306 3 | vabljivostjo še živečih "kozlov" in ji dal nekako zagotovilo, 1307 2 | mogočni hlevi ob hiši, kozolci, hlevi za prešiče so stali 1308 3 | svinjaki s koriti? Čemu kozolec, čemu shramba? In čemu nad 1309 8 | toliko nedolžna ko Lahov koš in naj nikar ne išče izhoda, 1310 32 | bila medtem izložila iz košarice, kar je bila prinesla s 1311 25 | steljo in sedel na prevrženo košaro in za topil glavo v dlani. 1312 19 | Mlad, črnolas fant se je košatil tam in pil ter pripovedoval 1313 16 | Kloto; druga prede nit s koščenimi, neumornimi prsti: Lahezis, 1314 30 | pač pa je našel doli nekaj koščkov blaga, s kakoršnim si je 1315 3 | vem, kako je pri vas. Še kože ne bi odnesel cele. Nak. 1316 22 | zakričal Šime. ~"Kdo bo pa kožo," se je smejal Anže. Tedaj 1317 20 | je skočil iz voza v topel kožuh zavit gospod in se ozrl 1318 3 | včasih je rekel, da bo raje kradel, ko delal za dnino pri žgancih 1319 8 | je viknila Neža. ~"Ti pa kradeš!" je odvrnil Luka. ~Neža 1320 32 | nove, nenadne, in čas in kraj je bil tako nenavaden, da 1321 16 | pristavila: ~"Smrt ne izbira, od kraja pobira!" ~In Parke so z 1322 23 | iz robca cekin. Dvajset krajcarjev je bil dal Tomažu, da ga 1323 15 | trga, do sodnije radi one kraje, da sodnija dokaže, kdo 1324 26 | domu. "Mi je umrl brat v Krajevcu. V petek sem šel, zdaj grem 1325 20 | rešilno svetlo nitko iz kraljestva svetlobe in zdravja, in 1326 11 | pride mesar~Na dan sv. Treh kraljev je bilo. In na vasi je bilo. 1327 15 | odrekla dedna kraljica dedni kraljevini? Vrni se na Peč! Anica, 1328 15 | kraljici? Ali nič ne veš o kraljicah, ki jih je vrgla zlost s 1329 15 | razkraljica pravi dedni kraljici? Ali nič ne veš o kraljicah, 1330 23 | Šla sta vštric. ~"Našemu kralju na Peči!" je dejala. Nekaka 1331 13 | glas. Slišala je pripomniti Kranjca: ~"Aha, naš voznik je že 1332 30 | vstala in se pogovorila s Kranjcem. Po dolgem času je prišel 1333 7 | in gledal slike, ki so jo krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu 1334 3 | delati, zase, za sina? Glas krasnega premoženja je bil ko glas 1335 30 | Oh, gospa, na Bledu je krasno," je navduševal ženo pisar 1336 22 | je pripomnil z visokega, krasnoslovskega stališča Šime. Žalibog ga 1337 12 | kot grdo nečedno žival, krastačo. Nato se je začela oblačiti 1338 6 | povedati, kakor mislim. Tako kratek čas sva mož in žena. A ti 1339 29 | Spomnila se najljubših ji krav, grlice in petelina, ki 1340 28 | Tako grdo kolne, da se še kravam odveč zdi." ~Samo Tomaževo 1341 17 | iz besedila oporoke. In s krčevitim premagovanjem je izkušala 1342 3 | sopla in ko da se ji prsti krčijo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj 1343 26 | Marjanica. Hanca je bila prej krčmarica." ~"Ti ljubi Bog, saj vendar 1344 13 | kretnjo se je sklonil nad krčmarja. ~"Ali je v redu?" ~"Bo," 1345 3 | preteklo nedeljo dodobra sprl s krčmarjem in gosti, žaleč in zasmehujoč 1346 3 | so pili, je stopil Juri h krčmarju v stran. "Bom plačal vse 1347 19 | nji in se preživljala s krčmo, katero je imela s hišo 1348 16 | odvrnil Jernač, "trije so: Kregarica." ~"Bog ji daj nebesa!" 1349 26 | potisnil pastirju. Otrok se je kremžil. Tudi on je hotel imeti. ~" 1350 22 | da je zaječal. ~"Kaj se kremžiš," je dejala in ga stresla. 1351 13 | postala in ni vedela, ali naj krene v vas ali v trg. Stoprav 1352 24 | novo nalila zelenkastega krepčila. ~"Kar tako se ne umrje!" 1353 1 | ženinom nasproti ob boku krepke, poveljujoče žene, "potepuhov 1354 17 | govorila ona. Ali Tomaž je krepkeje stisnil nje roko. Obličje 1355 31 | In kamor sta šli moč in krepost, pojdeta še obzira in sramota. 1356 25 | potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo. In čez obraz mu 1357 11 | Katra je planila in začela kričati: ~"Seve, čaja mu kuha. Ven 1358 6 | z na robe, ne jaz. Zakaj kričite? Pa vprašajte Marjanico, 1359 25 | Mamica, pomagajte mi!" krikne Jerica. ~"Hoho," se krohota 1360 1 | harmonika, in Tomaž je začel kriliti z rokama in se vrteti. Lipe 1361 17 | spi? Ona bo delala na vse kriplje, da vas požene s Peči. Vi 1362 4 | večna resnica: ~Premisli o kristjan~ta svoj poslednji dan.~O 1363 18 | stvarnikova, o pomočnica kristjanov, vrni jo, vrni!" Marjanica 1364 33 | izpovednik: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!"~* * * ~Marjanica se je 1365 1 | dvonadstropna, z rdečo opeko krita hiša. Na levi in desni je 1366 5 | v ješpren? O, le vprašaj Krivca. Je rekel, da naj se mu 1367 15 | Brez gorja ne bo izprana krivda tvojega očeta. Pregnana 1368 19 | siknila. ~"Ti si jo brez krivde, zato ti povem --" ~"Molči!" 1369 5 | obraz. Ali so bile tega rože krive, ali je bil res tako bled? 1370 8 | Potrpela bi z menoj. In krivice ji tudi ne delam. Veš, Juri, 1371 26 | treba. Saj sem vedel; po krivici jo je pridobil. Krivo je 1372 17 | oporoko, ki je sramotna in krivična za mojo ženo. Prekličem 1373 23 | pomembnejše. Saj ni narava križala Boga in ga izdala, pač pa 1374 23 | smo ga izdali, zatajili, križali in morili, ga li smemo slaviti 1375 16 | mu dala deset od svojih križanih let," je dejala Kočanka 1376 34 | dasi si imel z menoj samo križe in težave." ~"Veš, Jerica," 1377 31 | je imela Marjanica mnogo križev.Sprva je šla dobro, potem 1378 30 | življenjski nalogi, zvesta v vseh križih. Obenem se je vživela vse 1379 5 | Prešiči so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi priimki 1380 3 | z vse ožji postajajočimi krogi ljubezni te grude, tem veči, 1381 6 | in v zahvalo se ji hlapci krohočejo. A ti molčiš, ti!" ~"Ali 1382 25 | krikne Jerica. ~"Hoho," se krohota črna žena, "saj Jerica si 1383 1 | je omahnil na stol in se krohotal pred se. ~"No, ali ne bosta 1384 23 | Pa France?" ~"Se uči za krojača!" ~"Pa vi?" ~"Tako! Saj 1385 15 | solnce bi žarelo v njeni kroni. Ali mrzla si, o kraljica, 1386 16 | mislil, da ga bomo tako kmalu kropili," je pripomnila z rastočim 1387 2 | Zapravljaš!" je prosilo iz dobe krošnjarjenja. ~"Ali ste že tako na suhem, 1388 2 | pritiskal z glavo k svoji krošnjici kakor da jo vprašuje: ~" 1389 20 | dobro, dobro. Bloden smeh kroži porodnici na ustnicah; kdo 1390 20 | bila dobila Marjanica na krožnik berivke. Z veselja žarečim 1391 21 | mladega gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem očetu za 1392 26 | smo šli, vsak za svojim kruhom." ~"Daj sem, pa pojdi z 1393 7 | tobaka in v srcu je sodil kruto sodbo tatovom. ~Doli v hlevu 1394 17 | proti oknu. ~Tam so bile še krvave sledi. ~"Tam je umrl!" je 1395 5 | Marjanica je hitela povezovat krvaveči prst. Tomaž in Katra sta 1396 6 | in njena dobra volja je krvavela dnevno pod bičem taščine 1397 15 | razgrnila listič. Dvoje težkih, krvavih srag je bilo na njem. Anica 1398 19 | verjemi, zdaj še prodaš po krščanski ceni, jutri ali pojutrnjem 1399 16 | so bile sploh to ženske krščene in mrjoče? Niso bile morda 1400 13 | pri praviti do tega, da bi kršila to dano obljubo, in da je 1401 26 | pojdi! Ona ti ozdravi še kugavega. Anti bo teh malo koz ugnala." ~ 1402 2 | rada nerada se je umaknila, kuhajoča onemoglo jezo nad plačilom 1403 25 | deklica bolna. Vendar pa je kuhal gnev v njej in proti Luki 1404 18 | kurilo na Peči. In tudi kuhalo se je. Nikoli toliko piskrov 1405 11 | Katri in je dejala: ~"Če že kuham za Jurija, malo vode več 1406 25 | V izbi na mizi je bila kuhana gnjat in hleb in potice 1407 13 | nasmehom, "boste kaj pili? Malo kuhanega vina!" ~"Da," je dejala 1408 25 | hleb in potice ter skleda kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, 1409 12 | skupaj z drugimi, češ, da kot kuharica najlepše uživa v kuhinji, 1410 5 | 5. POGLAVJE~Saj ne zna kuhati~"Da, pri nas je veliko kuhe," 1411 21 | z večjo vnemo gojil svoj Kuk. Tega moža je bilo sodišče 1412 34 | v Ljubljano. Kukavica je kukala, ko jo je odvedel Anže. 1413 34 | bolnišnico v Ljubljano. Kukavica je kukala, ko jo je odvedel 1414 27 | tako, da bi on vedel za kupca. ~"Kdo pa bi bil ta kupec?" 1415 27 | mlin ne bi nesel, če so še kupci tu." Obenem se je nekako 1416 19 | gospodar male obrti, da gre kupčija dobro, posebno vozarjenje, 1417 19 | šlo slabo. Denarja bo na kupe. Seve, poizkušati je treba, 1418 11 | da vzameš denar, pa ne kupiš harmonike." ~"Tako je," 1419 6 | v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. Čutila je nekak odpor 1420 30 | streho, temveč pod lopo na kupo stelje. Zvezde na nebu so 1421 6 | naj bi presedela za tem kupom blaga. Zato pa ni skoro 1422 7 | sedaj z zamazano knjigo na kupu stelje in se ni brigal za 1423 22 | povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredila, 1424 30 | tebe ne udinjujejo, temveč kupujejo." In nagnil se je k njegovemu 1425 7 | Za vino ji daješ. Vino ji kupuješ za moj denar. Mene pa slepariš 1426 3 | mu je zdelo nasmihala. ~"Kura te brcnila!" se je razjezil 1427 18 | verjel, kako se je te dni kurilo na Peči. In tudi kuhalo 1428 27 | branila, ko so te prenesli, ko kužno žival, iz hiše. Zato mi 1429 13 | toda oči niso obrnili od kvart. Šele ko so doigrali, in 1430 13 | glasno govoreča možje pri kvartah ... ~ ~ 1431 13 | miz je sedelo troje mož in kvartalo. ~"Dober večer," je pozdravila 1432 26 | zmeša po poti. Nekaj je kvasil o stari materi. Če sem le 1433 18 | začutila, da je tudi ona lačna in nekako plašno je vrtela 1434 24 | jo je vprašal. ~Katra je lagala, dasi je bila vajena redno 1435 15 | Začutila je, kako je šel lahek trepet skozi vse njegovo 1436 11 | fanta, kako bije po njenem lahkomiseljnem, toda njenemu srcu tako 1437 5 | kakšen si, potep, so te Lahovi spet malo potrgali." In 1438 26 | pred kmeta pes in z veselim lajanjem pozdravil gospodarja. ~" 1439 13 | ustavljajo." Anici se je oglasila lakota. ~"Pa mi dajte," je rekla, 1440 7 | žalostno kimal z glavo. ~"Lani so ga kovali, letos sem 1441 33 | imaš naduho, nič boljega ko lapuh." ~"Nimam naduhe!" je dejal 1442 17 | je bila opazila v njenih laseh nekaj sivih. S solzami v 1443 23 | zadovoljna z možem, ki ji je laskal, odšla in mu prinesla novo 1444 3 | dodobra prikupila Tomažu. Laskalo mu je, da je žena hvalila 1445 33 | dovedla k skupni mizi in ne lasten nagib. ~Potem pa je dejal 1446 28 | sumničenj ali vsaj v nepopolni lasti lastnega premisleka, je 1447 2 | stokal Juri, katerega so bile lastne besede tako prevzele, da 1448 17 | groza je je bilo njenih lastnih besed. Ob enem je čutila 1449 3 | in ne len. Imel je dobro lastnost, da je vse jedel in mnogo 1450 3 | imela poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da je povedala 1451 1 | naslednjem hipu je berač -- Lazar vseh svatovanj in sejmov 1452 11 | nimaš drugega dela, ko da laziš okoli voglov in vlečeš na 1453 8 | Anica igrala, da je vse laž na nji, da je bilo pri njej 1454 22 | res, pa reci, če moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec 1455 6 | obleko. ~"Saj ni res! Kaj se lažete!" je viknila bolj prevzeta 1456 2 | odteka srčna kri, je bil lažji. Za sina! Uboga krošnja! 1457 24 | Nisi? Zakaj neki si mu z lažjo zastrupila življenje? Ali 1458 22 | požrešnost prikrita, ti lažnjivec. Ji bom povedala, ji bom!" ~" 1459 15 | svoje misli. Nazaj k tašči z ledenim srcem, nazaj k ljudem, ki 1460 17 | sobe doli za hlev na vrt. Ledeno je velo od severa po dolini, 1461 17 | roko. Obličje mu je bilo ledenoresno. ~"Izpustite me, ali pa 1462 1 | vztrajneje in kljubovalneje je legal zgodnji megleni mrak tega 1463 3 | posebnega kova, ne priden in ne len. Imel je dobro lastnost, 1464 5 | ne zna prinesti to leno lenišče, to." Položila je par polen 1465 5 | vode ne zna prinesti to leno lenišče, to." Položila je 1466 25 | Ali bo kaj, ali ne bo? Lenoba lena!" ~Jerica plane kvišku 1467 5 | je odvrnila žena. ~"Tak lenuh ne smem biti!" je odvrnil 1468 21 | skoro te sovražim. Piješ in lenuhaš in se ne zmeniš za nič, 1469 26 | umel Marjanice. ~"Ena z lepimi zobmi?" je vendarle vprašal. ~" 1470 3 | Tomaž, sin ubogega kočarja. Leporastel in močen je bil. Široko 1471 15 | Anica ni čutila ni mraza ni lepote njene. Preveč je bila zamaknjena 1472 19 | hipu deklica še stokrat lepša in mrmraje nekaj kakor, 1473 27 | Peči ni bilo pripravljenega lesa, izvzemši nekaj orehov, 1474 19 | ustavila: ~"Z mano boš šel, ti leseni človek, ti. Ali naj mi gre 1475 1 | izvila se izza slamnatih in lesenih vaških streh po okrogli 1476 1 | izlivajoče se od hleva. Pod leseno streho je bilo nekaj tovornih 1477 27 | pogorelci so se zglasili z lesom prve dni pri Pušarju, tako, 1478 23 | zasveti se cerkev v lučeh in lestencih, in ni je sveče, ki ne bi 1479 7 | in iskal prve stopnje na lestvi. Anže mu je sledil. ~"Česa, 1480 30 | prevrgel in pri tem podrl lestvo, ki je hrupoma padla po 1481 27 | Pušarju, tako, da sprva niti lesu ne bi bilo treba. Kmetje 1482 18 | Marjanica vse na noge vičoča in letajoča iz ene shrambe v drugo. ~" 1483 22 | koza sem jaz, in kako da letam za moškimi. Povej, kar povej!" ~" 1484 20 | vrgla berivko v stran in letela v vas, da se je le kadilo 1485 6 | odpeljala v mesto, kjer je bil letni semenj, da nakupi obleke 1486 3 | da ji bo prosto obiskati letno tri božje poti. Marijanica 1487 3 | Ni li tu voda, ki žene po letu in po zimi lahko troje koles? 1488 14 | je bila podobna žalosti leva. Z rokami stiskajoč glavo 1489 5 | pogledati si ni upala Anice. ~"Z levico ste vstali, mati!" se je 1490 24 | da sem ji velela: pojdi, lezi otroku na prsi!" ~"Ne, tega 1491 3 | temnih in strmih stopnicah je lezla deklica in mož za njo. Ko 1492 16 | srce prekipevalo od njih. Ležale so v srcu, v prsih, na duši, 1493 14 | je našel Jerico oblečeno ležati na postelji, z rokama preko 1494 19 | obljudeni cesti je stala bela, lična hiša. Krepka žena je stanovala 1495 13 | gotovo polastila Jurija ve lika skrb, ko opazi, da je odšla. " 1496 22 | neko staro krilo, Anica je likala srajce. Zdaj pa zdaj je 1497 8 | njima je bila steklenica likerja in dvoje čašic. Tomaž je 1498 27 | svitu luči, čije svetloba je lila na dvor, jo je spoznala. ~" 1499 25 | brisati solze, ki so mu lile čez lice v razmršeno brado. ~" 1500 22 | zdravih zob, in to je kar tako lilo, da Šime ni vedel ali naj 1501 19 | sem jo, izdal sem jo. Na limanice sem šel Sirku. In ko sem 1502 7 | je oči in se nasmehnil. ~"Limonade sem prinesla, to je dobro!" 1503 7 | postavila posodo z gorko limonado, katero je bila pripravila, 1504 2 | Mati, le nikar ne jokajte, Lipček ne da Peči ." ~In mati se 1505 24 | potez, se ji je zdelo, gleda Lipetova slika. ~Tedaj se je vrgla 1506 13 | seboj muzali podjetnosti Lipetovi, in Kranjc je že tuhtal 1507 33 | dejal Luka. ~"Potem pij lipov čaj," je odvrnila žena hladnokrvno