| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
1508 30 | je spal ko mrtev. Rdeča lisa mu je ležala na bledem obrazu, 1509 19 | oči, kakor ptičica zlobni lisici v noči. Tedaj je ona planila 1510 19 | je mislil: ~"Sirk je star lisjak. Če bi Jerice ne bilo. Če 1511 31 | Marjanica je izročila list županu. ~Zdravnik je dal 1512 28 | mu je postal resen, ko je listal po papirjih, nato pa je 1513 20 | v trg, in obenem kaže na listek, ki ga drži Zaplotarica 1514 17 | Domislila se je usodnega lističa, nedopisanih besed. ~In 1515 28 | vstopila. Za mizo, obloženo s listinami in knjigami, je sedel v 1516 11 | mizo. Mesar je izvlekel listnico z bankovci in naštel osemnajst 1517 21 | štirih letih pridelal tristo litrov vina. Tisti dan je bil za 1518 3 | dvajset parov, in senožeti in livad? In sredi teh zemskih kapitalov, 1519 3 | poljem, gozdom, loko in livado, čemu nad vrtom in senožetjo, 1520 29 | Jerica!" ~"Prav res. Ljubezniv otrok. Še muhi ne stori 1521 1 | je zamrmrala sladko in ljubeznivo suha Jurijeva botra, Cilika. ~" 1522 6 | Troti, haha," se je ljubeznjivo skušal nasmehniti Tomaž 1523 21 | ljubila. Vsaj tako ne, kakor ljubijo druge matere. Da, tako ga 1524 6 | umiramo od strahu, ker ne ljubimo in smo brez vere." ~In dan 1525 34 | večera jo je res odvedel iz Ljubljane. Zadrževati je moral konja, 1526 34 | je morala v bolnišnico v Ljubljano. Kukavica je kukala, ko 1527 34 | in jo vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi; Marjanica je rekla 1528 4 | pa mi je vseeno. Mi je ljubše pri mamici. Moja mamica 1529 20 | Marjanico in že hotel naproti ljudomili stranki ugotoviti svojo 1530 23 | zvonov, dvigajočega se ljudstva, vrstečih se množic v spored, 1531 23 | naravo, mi, njegovo odrešeno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo 1532 6 | pečjo in izbirala iz pšenice ljuljčino seme, svetil obraz divne 1533 18 | Jeričino, ki sta izbirali ljuljko iz pšeničnice za seme, sedel 1534 13 | roke, in obraz ji je žarel ljutosti, ob misli, da so jo obdolžili 1535 2 | podstrešje. In z nekročeno ljutostjo je prijela umirajočo in 1536 6 | tudi čebele od trota ne bo ločil." ~Sedaj stoprav se je oglasil " 1537 4 | ga je sram. Tako sta se ločila, in Anica se je napravila 1538 30 | tako zapisano, da se ne ločiva nikoli več, da ne pojdeva 1539 3 | čemu nad poljem, gozdom, loko in livado, čemu nad vrtom 1540 18 | videla prekipevajoč Nežin lonec in ga odstavila. Pa je prišla 1541 8 | ona. Lipe pa je mislil: "Lopov nemarni, za taka naju ima, 1542 11 | brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je zaslišala Lukov 1543 18 | odvrnila nič, omotica se je je lotevala. ~"Pokličem," je dejal Luka, 1544 21 | znal prirezovati, in se je lotil tako dela. Hipoma pa so 1545 2 | ki ji je starko ustrelil lovec. ~Bil je deček, in krstili 1546 23 | bandero sv. Lucije. Rajni Lovrič ga je nosil v eni roki, 1547 21 | oknu. Voda ni in hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako. 1548 23 | oknih, zasveti se cerkev v lučeh in lestencih, in ni je sveče, 1549 23 | bi bil nesel bandero sv. Lucije. Rajni Lovrič ga je nosil 1550 11 | vrata, in je prišla Neža z lučjo. Anica je planila iz sobe 1551 3 | deklica moža v malo podstrešno luknjo. Nekaj starih cunj je ležalo 1552 28 | znosila žena nad Jerico in Lukom, zlasti nad Jerico, katero 1553 8 | rešil tako vozel v Nežino in Lukovo zadovoljnost, ne pa v Marjaničino, 1554 6 | čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu in naštevala, koliko ljudi 1555 31 | popolnoma obstala, in na pisani lutki, ki je čakala v zasedi in 1556 7 | cesti doli voz in se ko maček spustil nizdol, samo da 1557 11 | odvrnil mesar, "v temi so vse mačke sive, pa vse krave debele." ~" 1558 24 | Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?" ~"Ta 1559 32 | slednja stvar in ga ne bo madeža, ki bi se ne izvedelo zanj... ~ 1560 23 | stražniki? In prišla bo Magdalena in se bo ustrašila. Našla 1561 22 | svoje mnenje s kaj izdatnimi mahljaji po hlapčevi glavi ali kamor 1562 20 | In nič hudega sluteč jo mahne v kuhinjo. In ker je našel 1563 1 | in potrkovaje z nogo in majaje z glavo stopil k plešočim. ~ 1564 11 | Katra. ~"Štiri!" ~Katra maje z glavo. ~"Pet, pa naj vse 1565 2 | notranje veselosti. Oči, majhne in ostre, so gorele mrzlično, 1566 2 | si ko brata, sta trčila z majolikama in Jurca je rekel Juriju: ~" 1567 7 | udušile nadaljne besede, ko mak je rdel njen obraz. Bila 1568 1 | veži prostora?" je govoril mal, suh možiček sedeč v zapečku 1569 8 | povejte mi. Kaj ne, ponosna je malce in pa nagle jeze včasih. 1570 11 | na to čudno zelenomodro malenkost, tem večja radovednost se 1571 2 | prigoljufanega denarja pa je v tvoji malhi?" ~"Pošteno blago, pošten 1572 29 | slišal in napravil nekaj Malki Kovačevi, da si bo zapomnila. ~ 1573 11 | Tako je," je pripomnil malodušno Šime. "Kar je, je, sinoči 1574 6 | celo ta slika nekam tuja, malomarna. ~Polagoma je začelo Anici 1575 1 | hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti. ~"Taka mati saj še sina 1576 15 | hočeš zbežati? O kako si maloverna, Anica! Ali ne veš, da je 1577 6 | svetih dan na grob rajne mamice in tete. Razjokala se je 1578 4 | je potrdila deklica, "pa mamo naj vpraša!" ~In Anica je 1579 16 | in se spomni, da je malo manjkalo, da ni bil postal svoj čas 1580 8 | globlji in globlji... Tu manjkata 9. in 10. poglavje. ~ ~ ~ 1581 8 | ne porečejo, da ga nisem marala. Tako sem mu stregla. Ali 1582 11 | vina in še cigar, če jih marate." ~Prvi je prišel mesarju 1583 27 | odvrnila Katra, "da ti ne maraš doli in da sploh misliš, 1584 6 | zanemarja. Prav nič mu ni mari, kaj delam. Ali je to prav?" 1585 3 | besedne boje s tovarišico Marijanico, pobožno staro devico, ki 1586 11 | Eno bi rekel Slavčevi Marjeti, pa bi mi posodila!" je 1587 26 | pomladni ptič. Trobentice in marjetice so cvetele v mehki, prvi 1588 5 | Marjanica hvalila njeno marljivost; ali nasmihala se je tako 1589 11 | sobo in vznemirila iz same marljivosti Luko, češ, da dela samo 1590 17 | more biti res, in da ona marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel 1591 19 | Nasprotno se je zgodilo, da je marsikdo tarnal: Hanca bi pomagala; 1592 2 | oče Martin." ~In ker sin Martinov "ni bil popolnoma znorel", 1593 2 | tisti dan do večera osi velo Martinu krošnjarju. Proti jutru 1594 26 | vidva pa se še umila nista! Marš! Da se mi takoj napravita 1595 16 | dolgovala tri funte surovega masla in sklene, da zmoli za njo 1596 11 | amerikanskim mesom. Sama žila in mast ga je!" ~"Vi ne veste vsi 1597 5 | in dejala: ~"Če pa imam mastne roke, naj te Marjanica." ~" 1598 2 | se je odvalil možem in materam, dekletom in fantom velik 1599 27 | Jurče. Naj umrje za greh materin." ~"To je blazno!" je pomislila 1600 12 | oblačiti praznično, povezala materine spomine v malo ruto. Potem 1601 27 | odigrava grozovit boj v enem materinem srcu. ~Pač pa je začutila 1602 8 | ni slutil, da je igrača v materinih rokah, in skoro proseče 1603 27 | bolja in močnejša od njene materinske ljubezni. ~Mračilo se je, 1604 3 | drhtenje ženskega srca, materinsko pesem, pesem sreče in ljubezni 1605 2 | splašili in od doma je umrl. Mati-vdova je doznala, da je imel pred 1606 23 | V prezbiteriju so peli matutin. Mrzlo je spreletalo dekletce. 1607 32 | tvoje nagote; in z očesnim mazilom pomazili svoje oči, da spregledaš. 1608 7 | da vsaj nekaj odgovori: "Maša ti pa ne diši, ne! Kako 1609 13 | vrste tolažba. Sladkost maščevanja jo je prevzela, pri misli, 1610 30 | začel z mrzlično naglico mašiti ono narezano koreničevje 1611 14 | s hrbta zmakne;~v sedlo meč je tašča skrila,~da bi Bredo 1612 14 | pred njim. ~"Božjast jo meče," je rekel starec. Še nikoli 1613 26 | do vrat in zagledal ono medeno glavo, mu je zmanjkalo poguma 1614 26 | Velika, čudna glava iz medi je bila vdelana v les. Luka 1615 19 | strehi je gledalo nekaj medlih zarjinih žarkov na bledo 1616 1 | kljubovalneje je legal zgodnji megleni mrak tega večera, tem bolj 1617 17 | snežinke so plesale skozi megleno ozračje. Ona je pa venomer 1618 14 | dalje: ~"To ni rosnih polj meglic,~to je trudnih konj sapica;~ 1619 14 | gre stezica,~ob stezici je meglica.~Z okna v belo polje gleda,~ 1620 7 | bilo pokazalo solnce, nekam megliti, in sinje nebo je bilo, 1621 3 | in Tomažu se je polagoma mehčalo srce. Moj Bog, v žepu je 1622 25 | slišala je njegov glas, mehek in nežen. Še nikoli, se 1623 21 | glas in je postajal vse mehkeji. ~"Tomaž," je govorila, " 1624 23 | maši. Kam, kam tako hitro Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov 1625 19 | zvečer prišel visok inženir menjat par visokih bankovcev. Bog 1626 26 | pogledala deklina, ki mu je menjevala. V trgu je zazvonilo. ~" 1627 3 | redu, je jasno. Kjer hlapce menjujejo preveč, ni nikoli reda. 1628 2 | to bridko resnico v polni meri, ko jo je njen stari suženj 1629 21 | skoro sovražnimi pogledi je meril hlapec Katro. Toda ona je 1630 11 | besedo Katra. In ženi sta se merili s pogledi, ko je nenadoma 1631 20 | korak. In brat in sestra se merita nekaj hipov molče. Nato 1632 6 | zvečer z njim. In vzela je mero tašči in se lotila dela. 1633 11 | V tem pa je bil prišel mesarjev hlapec po vola, in Luka 1634 3 | Tako so ginili dnevi in meseci. In nihče jih ni štel, saj 1635 29 | nebu. Ali je bila zapadla mesečina, ali zarja? ~Jerica je pogledala 1636 3 | dan podoben dnevu in mesec mesecu. ~Tedaj pa se je zgodilo 1637 5 | kakor da ima začeti vsak čas mesti, in ji ozebejo prsti. ~" 1638 4 | edina šivilja v vasi. Za mestne in kmečke službe se je čutila 1639 19 | žena onega mladega fanta, mestnega pisarja. Toda mir, mir! 1640 27 | da bi se ga brez potrebe metalo iz hiše. Nato je dejal Pušar, 1641 23 | Medtem pa je začel oče nekako meti, da gotovo Katra skrbi, 1642 1 | Kocijana. ~"Stara sva, taki mevži pa še ne, kaj?" ~"Tisto 1643 21 | veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še danes žal 1644 13 | eno, naj bo," je bodril in mešal kvarte. ~Moža sta se po 1645 16 | vroče črne kave ter jima jo mešala z žganjem; bila je nadalje 1646 6 | ni prav, da se tako malo mešam v vajine posle. Ti bi rada " ~" 1647 4 | Tako je zaživela Anica pol meščansko pol kmečko življenje, in 1648 24 | Katra! Ali misliš, da je Bog mešetar, ki da barantati s seboj? 1649 20 | besedice ne more izviti. Na milost je izročena tašči. In Anica 1650 18 | vedel ni, kod je hodil par minut preje. Še dolgo ga je slišal 1651 12 | pod vtisom, da ne sme niti minute dalj trpeti tega denarja 1652 7 | bom." ~"Tiho, tiho," je miril Šime, "kar je, je." ~"Ne," 1653 29 | odslej mimo ljudi, ki so mirili apno, je začutila rahlo 1654 15 | z njo, in njegove resne, mirne oči. Vrni se! Tudi jaz sem 1655 7 | obvisel na sivorjavem očesu, mirnem in tajnostnem. Nemir se 1656 20 | sam vase. In s čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Marjaničino 1657 20 | čevljar v hiši? Zakaj ne miruje, kot bi ne vedel, kako hudo 1658 15 | košček papirja. Z nekako brez miselnostjo je razgrnila listič. Dvoje 1659 15 | Tedaj je ona vstala in šla, misleča, da je hud na njo. Začutila 1660 17 | zamišljena. Sodišče pa se je mislilo še dobro premisliti in proučiti 1661 31 | je mučila Anica s takimi mislimi. Polagoma, po dolgem je 1662 19 | Pospremila bila Luko do mitnice. ~Tedaj se je bil Luka ozrl 1663 30 | celo za vino. In tako se je miza okoli nje napolnila, in 1664 28 | je sedelo v sobi pri dveh mizah. Prvi je bil siv in star 1665 13 | ženica, "kar na ono stran v mizat stopite, je zakurjeno, in 1666 31 | je vprašal orožnik. ~"Mišjak!" je odgovoril zdravnik. ~" 1667 33 | zapodila jo je, pa sem ji mišjaka v žganje na rezal, da je 1668 32 | drugačno je postalo njeno mišljenje. Bil je to dogodek, izreden 1669 6 | pretreslo, napravilo njenemu mišljenju in življenju drugo pot, 1670 7 | pogledaš več!" ~"Ali bom mižal!" ~"Šime, misli na svojo 1671 6 | Samo te negotovosti in mlačnosti ne, samo tega hiranja in 1672 7 | posebne misli. Kljub svojim mladim letom je imel že čisto jasne 1673 29 | drznih zaveznikov. Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja 1674 21 | izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega so prevarili za denar. 1675 19 | Luka, "saj ima drugega, mlajšega in lepega." ~"Tepec," je 1676 28 | ji je z glavo, pomignil mlajšemu in odklenil mala vrata, 1677 13 | pravili, da jih je bil v mlajših letih poln. Ker ga je pa 1678 1 | dvorišče sedaj preplavljeno od mlakuž in gnojnice, izlivajoče 1679 20 | more biti čevljar, tudi mlatiči ne morejo biti, to mora 1680 5 | postavila na mizo posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav 1681 23 | se ljudstva, vrstečih se množic v spored, frfotanje svilenih 1682 24 | žganje. Ker pa je v njem močila razne korenine in zelišča, 1683 29 | Smrekarjevim hlevom in jo po močilo z glavo nizdoli v motno 1684 28 | čutila, da polje v njej nekaj močnega, nekaj kljubovalnega. Vse 1685 27 | bila njena volja bolja in močnejša od njene materinske ljubezni. ~ 1686 26 | prokletstvo..." ~Čim dalje, tem močnejše so bile te misli Luki. Z 1687 6 | Tomažem sva poskušala, kdo je močnejši." ~In kakor da jima zavida, 1688 31 | Grešno stanje je kakor močvirje. Tako se vdirajo tla tudi 1689 22 | vrsto." Toda Šime je bil moder bojevnik, ki je pred bojem 1690 15 | svetlo zemljico je ležal pas modrega neba. Še zlatih zvezdic 1691 15 | so bile še potopljene v modri somrak, vrhovi pa so bili 1692 7 | pri svoji naravi ni bila modroslovec ali pa je mislila, da oni, 1693 22 | Pa ji veruj!" je dejal modrovaje Šime. Nato se je obrnil 1694 6 | kar si morem želeti," je modrovalo mlado dekle, "umreti je 1695 15 | Kaj hočeš? Mej nama ni mogoč mir. Ne hlini sebi in Juriju. 1696 23 | In zopet: ~Aleluja! ~Šum mogočne pesmi, topičev, zvonov, 1697 2 | pogledalo doli v dolino, mogočni hlevi ob hiši, kozolci, 1698 3 | umela upravljati na posestvu mogotca, zato ker jo je beda njenih 1699 25 | teh polusanjah spomnila Mohorajke, in neskončno usmiljenje 1700 1 | deklica je pometala. ~"Ali ni mojega moža tu?" je vprašala Anica. ~ 1701 17 | je huja od advokatov." ~"Mojih pravic mi ne more vzeti 1702 1 | Ubog revež sem, lačen in moker." ~Šele sedaj so se ozrli 1703 19 | ti bo pa hodil k tebi po moko? Dobi boljo in cenejšo v 1704 1 | žene je premerilo njegove mokre cape od nog do glave. Trd 1705 15 | Bog pomagaj, saj ste vsi mokri od potu, k ognju sedite, 1706 23 | ali ta se je umaknil. Izza mokrih očetovih oči je gledalo 1707 26 | hriba. Steza se je prelila v mokroten kolovoz. Luka se je za hip 1708 3 | tramovja, in ob zidu je bilo mokrotno, ker je puščalo na strehi. ~ 1709 16 | Recljeva Atropos. ~In zopet so molčale žene, in samo hlod je pel 1710 13 | pogledal. Ker pa so igralci molčali, je začel govoriti precej 1711 8 | sta skupaj, zamišljena in molčeča. "Kaj mu je?" se je vprašala 1712 3 | ljudje, in smilil se jim je molčeči in bolehni sin s Peči. ~ 1713 2 | hotela sprva s kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo ravnanje, 1714 6 | in zvečer se je vrnila z molčečo Jerico. Nehote ji je bilo 1715 5 | in kokoši. O ljudeh kar molčim. Prav res, cel dan ne ugasne 1716 19 | romal ta ali oni tja gori in molil pri sebi: ~"Daj Bog, da 1717 13 | je pripomnil: ~"Domači si moramo pomagati!" ~"Kako mislite 1718 19 | sam, kaj bi opravil, to morata biti dva, Sirk je eden. 1719 1 | telo kvišku, da se otme teh morečih oči. In tedaj je zagledala 1720 6 | on, "z mojo materjo se ne moreta, in tebi ni prav, da se 1721 23 | izdali, zatajili, križali in morili, ga li smemo slaviti dostojno 1722 18 | je k bolnici, ali kakor morilki ji je bilo. Ni je vzdržalo 1723 27 | strah noči in dni, vsa tema morilnega čakanja in poslušanja, zdvajanja 1724 20 | govoriti. Očita li res? ~"Ti si morivka, ti --!" ~Kaj je to? Anica 1725 2 | krošnja in se utolažila. Ali motila se je, če je mislila, da 1726 27 | Tiho ječanje Jeričino je motilo molk, v katerega pogreznjen 1727 6 | sitnemu otroku, kadar ga motimo pri igri, in skoro jezno 1728 2 | ter rekla: "Kupila si me? Motiš se. Glej, ti in Peč sta 1729 29 | je vprašal Luka. In v motnih obrisih je šlo mimo njegovih 1730 29 | močilo z glavo nizdoli v motno vodo, ki so jo rabili za 1731 26 | je odvrnil Luka strahoma motreč rdeče, zdravo lice gospodovo. ~" 1732 15 | ginila v groznem strahu motreča bolj in bolj nemirno lice 1733 20 | Venomer divje in ostro jo motri tašča. ~"Ven, ven!" šepeta 1734 16 | in z napeto radovednostjo motrili Anico, ki je bila vstopila. 1735 23 | sicer; morala je riti skozi moške v cerkev. Na vratih cerkve 1736 28 | ki je šla s polenom nad moškega. ~Ko je podobna opomba ušla 1737 18 | se je fant zazdel silno možat in pameten, in nič več tako 1738 13 | jedjo in nato prisedel k možema. ~"Še eno, naj bo," je bodril 1739 16 | jo je usekala včeraj smrt moževa. Neizrečeno huji je bila 1740 19 | ozdraviti. Ležal ji je na možganih oni usodni udarec. V mali 1741 1 | dvignila ter stopila k peči do možica. ~"Stric, nate!" ~Naglo 1742 1 | prostora?" je govoril mal, suh možiček sedeč v zapečku in se pri 1743 24 | napravili meni, ko so me možili na Peč!" ~Skoro na glas 1744 34 | obljubili tisto, da se ne možite več. Taka neumna obljuba!" 1745 23 | smemo čakati do jutra: ~"Mrači se, Gospod, pridi in ostani 1746 8 | redko. Ko pa se je začelo mračiti, je Tomaž ogrnil suknjo 1747 16 | razsvetlil ostreje goreči čok mračne kote in troje resnih ženskih 1748 16 | človeka skoro groza v tem mračnem, mrzlem vzduhu. Troje žen 1749 27 | večera do jutra, od zore do mraka. Prišla je Marjanica. Za 1750 5 | bilo v hipu zasenčilo z mrakom in zadrego, in zaklicala 1751 1 | razposajeno in zasmehujoče mrazeče in pusto vreme je kipela 1752 30 | dvignil. Glava ga je bolela in mrazilo ga je. Polagoma se je tudi 1753 19 | imela po poti vsaj za "proti mrazu". Storila je to. Ob štirih 1754 3 | notri v polutemi. Goste mreže pajčevin so visele s tramovja, 1755 31 | pripel okusno in varno svojo mrežo. ~Tistega dne pa se je pajek 1756 26 | je odvrnila deklina, "saj mrjo vsak dan." ~"Kaj imajo!" ~" 1757 16 | sploh to ženske krščene in mrjoče? Niso bile morda duhovi, 1758 6 | obiskovala ljudi, in so mrli starci na naduhi in otroci 1759 7 | vratom, po srajci. In kakor mrlič je bil. Ali bo umrl?" ~Luka 1760 16 | dasi je gledal tolikokrat mrliče, ni bilo videti, da ti prizori 1761 16 | v kuhinjo vaški oglednik mrličev, Jernač, lepo rdeč in zdrav; 1762 16 | Lahezis Kočanka. ~"Trije mrliči so v vasi," je opravičevaje 1763 30 | smrti. Podoben je bil bolj mrliču, kakor živemu človeku... ~* * * ~ 1764 27 | preklinjevaje in jezne besede mrmrajoč proti vasi nizdol. ~Šele 1765 14 | Tedaj pa je presekal mrtvaški molk nenadoma bolesten vzklik. 1766 32 | sedaj, ko plačem ob svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, 1767 17 | so jo zazibale v nekako mrtvilo. Prisiljeno se je čutila 1768 31 | jezik si je pregriznila." ~"Mrtvoud!" je šepetala Marjanica. ~ 1769 1 | Večer je bil zgoden in mrzel, sive megle so se pasle 1770 16 | skoro groza v tem mračnem, mrzlem vzduhu. Troje žen pa je 1771 20 | leze. Zdaj jo okleplje z mrzlim telesom krog srca, zdaj 1772 5 | njenih besed. Tako bled in mršav se ji je zdel možev obraz. 1773 14 | drugega nego kako so umirali mučenci in mučenice, je začela brati 1774 14 | luči čitati o mučenicah in mučencih. Neizrečeno se ji je bila 1775 17 | glas, glas duše neskončno mučene, prevarane, ki ji je hitela 1776 7 | da bi postala svetnica mučenica ali pa vsaj spokornica. 1777 14 | pri slabi luči čitati o mučenicah in mučencih. Neizrečeno 1778 14 | kako so umirali mučenci in mučenice, je začela brati po vrsti 1779 14 | je v vroče premišljevanje mučeniških življenj. Ali v sredi teh 1780 16 | nadaljuje Jernač. ~"Hudo se je mučil, želel si je že!" ginljivo 1781 17 | Nekaj drugega jo je venomer mučilo: zavest, da ji mož ni zaupal. ~" 1782 31 | potem, potem bodo prišle one mučne, umazane sanje. In kamor 1783 24 | Anica je začutila neko mučno nestrpnost. Vstala je in 1784 4 | In ko se je deklica sama mudila v sobici, je začutila nehote 1785 7 | stopnji. ~"Kaj pa, če je konj muhast?" ~"Potem je za konjederca!" ~ 1786 11 | kupec je tu! Ali imate kako muhasto kravo ali vrtoglavega vola. 1787 29 | res. Ljubezniv otrok. Še muhi ne stori žalega." ~"Komaj 1788 31 | Pomagati ni mogel več. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od 1789 18 | vse bolj občutljive, in mukoma je kašljala. Marjanica jo 1790 7 | čital o ameriških divjih mustangih. Samo Jerici je bil pokazal 1791 13 | igravci so se mej seboj muzali podjetnosti Lipetovi, in 1792 26 | nimam! Tu imaš trideset, ná petdeset, sto, pa hajdi! 1793 6 | ljudje sami vedeli, kdaj si nabavijo drva za zimo, ki je bila 1794 5 | Glej, Luka, tam je oreh. Naberi listja in ga posuši. Ne 1795 27 | Hanco, da sta se po starem načinu pogovorila Tomaž in Katra. 1796 7 | Težje je bilo seveda z načrtom, ker mu je pri tem nagajalo 1797 3 | na Peči pa je šlo v novem načrtu po starem. Dela je bilo 1798 30 | Tomažu, da se Lipe ni mogel načuditi, odkod tolika jeza v njej. ~" 1799 7 | Solze so ji udušile nadaljne besede, ko mak je rdel njen 1800 30 | tretjinske svote. ~Anica nadaljnega ni slišala več. ~"Izgubila 1801 32 | je mirno pisal. In zopet nadaljno izpraševanje, brez konca. 1802 16 | očenašev. ~"Stari Zalokar!" nadaljuje Jernač. ~"Hudo se je mučil, 1803 3 | in zdrave obraze. Njegova nadarjenost in spretnost sta bili znani. 1804 16 | in neponehujoča in brez nade, da odleže. Tudi solza ni 1805 8 | preračunjeno, da se mogoče že nadeja, kako bo v kratkem vdova , 1806 19 | In ko jo je Luka še vedno nadlegoval, se ga je otresla, češ, 1807 24 | trudila, da bi odpodila nadležne misli. Po sili so prihajale. ~" 1808 5 | lica. Silno zoprn ji je bil nadležni človek. Ali premagala se 1809 22 | pozabil Neže in se zapodil za nadležnim pastirjem. ~"Le daj me, 1810 14 | prav istem času v drugem nadstropju doli, kjer je ležal do smrti 1811 33 | boljega ko lapuh." ~"Nimam naduhe!" je dejal Luka. ~"Potem 1812 6 | ljudi, in so mrli starci na naduhi in otroci na davici. ~Ni 1813 33 | glavo in rekla: ~"Če imaš naduho, nič boljega ko lapuh." ~" 1814 6 | dnevno pod bičem taščine nadvlade. V teh dneh se je bila sprijateljila 1815 27 | ona dva. Kakšno bodi to nadzorstvo Katra ni sama vedela. Pač 1816 26 | Takole sem zavezal, da mi ne nagaja!" ~"Cel Anže je!" je pripomnil 1817 13 | Ali ti je kobila kaj nagajala?" je vprašal krčmar. ~"Ni 1818 7 | načrtom, ker mu je pri tem nagajalo to, da so konji dragi, on 1819 27 | premoder, da bi mu mogel kaj nagajati. Po moji misli bo to najbolje." " 1820 33 | skupni mizi in ne lasten nagib. ~Potem pa je dejal starec 1821 1 | klancu na Peč. Mrzla sapa je nagibala njegovo nemarno in uborno 1822 20 | šepeta sam za se in se nagiblje nad Aničina usta. ~Marjanica 1823 27 | takisto?" ~"Prav tako!" je naglasila Katra. Hlapec jo je premeril 1824 8 | ponosna je malce in pa nagle jeze včasih. Tako občutljiva 1825 11 | Anže je začel v veliki naglici obuvati čevlje, boječ se, 1826 30 | Nato je začel z mrzlično naglico mašiti ono narezano koreničevje 1827 26 | Luki in Petru. Otroka pa je nagnal, da naj se gresta umit in 1828 32 | bo videla sramota tvoje nagote; in z očesnim mazilom pomazili 1829 6 | pristopil Tomaž. "Glej," ga je nagovorila Katra, "taka je naša nevesta; 1830 21 | govoriti. Preveč je bilo v nji nagromadenega gorja. ~"Poslušaj me, pa 1831 19 | torej nekaj časa Hanci silno nagromadila. Ljudje pa so zaman čakali. 1832 1 | se je zavedla in sedla na najbližji stol. Godec je med tem časom 1833 5 | zamislila, in vse davne pa do najbližjih slik so šle mimo nje, in 1834 32 | jo kuha zavod. In da ni najbolja, je vedel starec, in zato 1835 12 | domislila, da v temi ne najde ničesar. Nato je prižgala 1836 19 | pri sebi: ~"Daj Bog, da jo najdem doma!" Mnogokrat je mnogi 1837 11 | tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more vrniti. Tedaj je 1838 14 | začela brati po vrsti pri najdrobnejši. Čim dalje pa je Jerica 1839 27 | ni sila. Naj se da pa v najem. Urh je že vprašal, in Urh 1840 27 | založi potreben denar. Za najemnika da tudi ni v skrbeh, dasi 1841 19 | katero je imela s hišo vred v najemu. Vesela ženska in podjetna 1842 3 | okrogel. Kljub temu je bil najglasnejši oznanjevavec nauka, "da 1843 26 | Katra! Moja sestra si! Najin oče je nesrečno umrl. Katra, 1844 24 | misliti! Greh je to. Lipe, najini poti gresta narazen. On 1845 2 | okolu devetih je bilo, in v najlepšem veselju so se veselili svatje. 1846 7 | se z njim razgovarjal o najljubšem. Ko pa je bil doznal, da 1847 4 | priznala, da ji je Juri najljubši, da ga ima rada, da ji je 1848 29 | domislila Marjanice. Spomnila se najljubših ji krav, grlice in petelina, 1849 24 | odleglo, vendar pa je ob najmanjši slabosti vztrepetala, da 1850 3 | gotovo, da Katra Neže z najmanjšim izboljškom ni privezala 1851 26 | gresta umit in preobleč. Najmlajšega je potisnil pastirju v roke. 1852 3 | je "odmenjena" ovčicam. ~Najmlajši hlapec na Peči, čeravno 1853 21 | dobra vina, dasi niso bila najmočnejša. Zato ljudje niso posebno 1854 3 | predpogoje, da bo najlepši in najmogočnejši dom v obsegu devetih in 1855 3 | čeravno najpripravnejši in najmožateji, pa je bil Lipe. Naravnost 1856 3 | levo pa je zaman udarjal še najprepričevalnejši glas. In ker se je bilo 1857 3 | hlapec na Peči, čeravno najpripravnejši in najmožateji, pa je bil 1858 32 | pripetilo in še večkrat. O, najrazličnejše vrste ljudje so sedeli že 1859 32 | Anico jedil in obleke in najrazličnejših potrebščin in si pri tem 1860 4 | vsak dan gledala na njo. In najsi je bila deklica daleč proč 1861 6 | Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša dekla v hiši. Hlapcem mora 1862 3 | to se pravi, on je bil najstarejši po svoji službi na Peči, 1863 27 | ni bilo konec za Anico. Najtežje je šele prihajalo. Otroku 1864 7 | ženska, ki nima in ne more najti zanimanja za konje, ji je 1865 16 | čutila v hiši mej onima največ pravice in je onima dvema 1866 2 | svoje življenje hrom, in pa največji pretepač, kateri je pri 1867 27 | se je gotovo ne samo iz naključja spomnila Tomaža. ~Tozadevno 1868 21 | mislil na njo, ko doslej. Po naključju vendar ni bil skoro nikoli 1869 34 | bolestjo, predno jim je naklonilo v dar ono, kar so imeli 1870 18 | usmilite se te grešne duše!" ~Nakrat pa je bolnica utihnila, 1871 11 | pripomnil: Ne, prvo moram nakrmiti druge, potem bom samega 1872 6 | je bil letni semenj, da nakupi obleke za zimo celi družini. 1873 8 | sneg rahlo od vetra gnan naletaval tiho in redko. Ko pa se 1874 20 | tešč in lačen. Pa je slabo naletel. ~Tedaj je Anže obupal, 1875 6 | kar trdi tašča. Potem je naletela Katra na Lipeta, ki se ji 1876 21 | se ga je revež ta ali oni nalezel drugod, pa potrkal na konec 1877 1 | gnjati in potice. Pa vina mu nalij. Tja za peč mu postavi!" ~ 1878 21 | videča, da ji Tomaž ne misli naliti znova, si je nalila sama. " 1879 30 | ostala svoji življenjski nalogi, zvesta v vseh križih. Obenem 1880 21 | rekla čisto resno: ~"Anže, nalovi komarjev!" ~"Zakaj?" je 1881 3 | prav onstran vode? Samo naložiti je treba na voz in zapeljati 1882 21 | hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa hočete 1883 4 | Peči sem doma, če mi je namenjeno, da se vrnem glej od prve 1884 13 | Pripovedovala je Lipetu, da se ne namerava vrniti na Peč, in ga povprašala, 1885 30 | seveda nikoli kaj takega ni nameravala storiti, toda storil je 1886 24 | nameravaš vnaprej!" ~"Ničesar ne nameravam!" ~"To ne more biti, Katra. 1887 24 | In tudi to pomisli, kaj nameravaš vnaprej!" ~"Ničesar ne nameravam!" ~" 1888 13 | možem v roke duhovnikove, namestnika Boga. Da je ne smejo nikake 1889 21 | nič ni! Zdaj je še slabše, namesto da bi bilo bolje." ~Prikimal 1890 11 | In se je vrnil v hlev in nametal živini krme. Pri tem se 1891 11 | koliko vina bode treba, da namoči utrujeno grlo po kupčiji 1892 22 | Anica je odšla k otroku, namočila mu rano z oljem in jokala: 1893 32 | Anica. ~Marjanica se je namuznila in odvrnila: ~"Tega ne smem 1894 11 | kaj bode, če ga ona sedaj nanagloma prime za roko, katero drži 1895 32 | prijaznim pogledom in zlatimi naočniki. Nehote mu je Anica zaupala. 1896 19 | glas je šel o nji daleč naokoli. Slepo so zaupali skrivnostni 1897 5 | za hišo je?" je razumela napačno Marjanica, "naj le bo, naj 1898 22 | pa pridi!" je zasmehoval napadajočo. ~"Smrkavec," je viknila 1899 7 | se ne sme posojati," je napadal Anže. ~"Pipe!" je godrnjal 1900 27 | je začutila Anica, da so napadalčeve roke odnehale. ~Tomaž je 1901 27 | V temi ni mogla razbrati napadalčevega lica, ali kakor blisk ji 1902 8 | začela Neža od dveh strani napadena umikati in v veliko veselje 1903 16 | so se ljudje ob odru in z napeto radovednostjo motrili Anico, 1904 18 | še hipec, na to vstal, se napil vode v kuhinji in odšel 1905 31 | žep in izvlekel listič, napisal par vrstic in ga dal Marjanici, 1906 27 | legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbe o Tomažu. Toda legla 1907 20 | prav nič ne mudi. Se jih da naplesti v vasi. Pa je že lepo od 1908 3 | sramoto, s kakršno jih je napodila Katra. Posli so bili prišli 1909 2 | so se ga bali, in pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili, 1910 13 | huja žalost in jeza sta jo napolnile do njih, ki so bili krivi 1911 7 | nadenj. Stoprav sedaj sta ji napolnili srce brezmejna žalost in 1912 24 | obljubila." ~Vdovi se je srce napolnilo z žalostjo. Začutila se 1913 17 | zapustil. Ves oni gnus, ki jo napolnjeval že od poročnega večera do 1914 20 | na taščo in zdravnika jo napolnjuje. Čemu ji ne dajo miru? Zdaj 1915 7 | Odprl je oči. Grozen napor in trudnost sta se mu zrcalila 1916 31 | h Katri in jo z velikim naporom izkušala dvigniti. ~"Marjanica, 1917 16 | so odšli vsi štirje, da napravijo oder in prižgo sveče in 1918 17 | Z vami je težko. Naj bo, napravim na kratko. Svetujem vam. 1919 26 | nista! Marš! Da se mi takoj napravita in pojdeta k maši!" ~"Mame 1920 19 | To ji kuhajte, to ji napravite!" ~Toda Hanca ni segla v 1921 3 | silno ga je bilo sram. ~"Že napraviva fant," je hitel krčmar. " 1922 17 | sicer v celoti pravilno napravljena in podpisana, vendar pa 1923 30 | odšla Katra v vas in si dala napreči. Pa samo za se, Anica je 1924 28 | mogla krotiti svoje divje narave. Z Anico res ni mogla priti 1925 18 | beračica ob njej. Čisto naravno se ji je zdelo. ~"Rešim 1926 24 | Lipe, najini poti gresta narazen. On je hotel tako, in tudi 1927 18 | popoldne je začela bolezen naraščati in se bližati vrhuncu. Vsi 1928 30 | drobno in pazno. Ko je vse narezal, je vtaknil narezano v nedra 1929 13 | veži trdi koraki, nekdo je naročal v kuhinjo vina. Anici je 1930 29 | starec sesti za mizo in si naročiti jedi in pijače. Naročil 1931 2 | drgetala, videča, kako pelje z nasajenim bodalcem orožnik njega, 1932 21 | pritoževala, je bil očitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v 1933 18 | poti skozi mraz in snežene nasipe. Neskončna siva megla. Povsod 1934 6 | name. Kakor otrok je, ki se nasiti igrače." In razburjenja, 1935 7 | obmolknila. Tem živahneje je naskočila nato Šimna: ~"Da, pa me 1936 7 | mislila, videča, da se mož naslanja ob zid, in sama je mislila, 1937 7 | je zašepetal: "Pojdiva." ~Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred 1938 7 | bil smrtnobled in se je naslanjal na Anico. ~"Ježeš," je zadrhtel 1939 3 | ostal kakor prvi dan vse naslednje: samostojen, resen in ponosnoskrivnosten, 1940 6 | Molče je odšel. Tedaj pa je naslonila trudno glavo na šivanje 1941 28 | knjigami, je sedel v usnjatem naslonjaču odvetnik. ~Nemarno in vljudno 1942 17 | kako sloni z glavo med rože naslonjeno mrtev. ~In žarko usmiljenje 1943 21 | dokaj otresel zapeljivosti naslova "oskrbnik na Peči". Katra 1944 12 | vzela!" ~Tašča se je po sili nasmejala in se obrnila po sobi proti 1945 8 | ne. Tomaž, ki se je bil naspal, sprva ni vedel, kaj bi 1946 1 | zaupati? Ali mi nisi tudi ti nasproten in hudoben? Glej, nikogar 1947 28 | izteče pravda ugodno, njena nasprotnica. Anica je obljubila, da 1948 30 | način, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo previdno 1949 28 | sodnik na stališče Vašega nasprotnika... rekurz v teku osmih dni... 1950 1 | Anica je opazila, da je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj 1951 2 | se je delal prvi dan in nastavljal ušesa na svojo krošnjo in 1952 5 | ne sme videti, strašno je natančna!" ~Anica je zardela in se 1953 1 | steni je stala Pečanka in nategovala harmoniko, da je hreščala 1954 14 | Brede moje,~prstan zlat ji nateknite,~jo na konja posadite,~jo 1955 19 | Vsake vrste ljudi se je nateplo, in ob cesti v gostilni 1956 19 | zgodilo. Par stotakov je bila natržila od delavcev gostilničarka. 1957 7 | nedelje? Ali me nisi sam naučil, kje naj iščem in vzamem? 1958 3 | najglasnejši oznanjevavec nauka, "da je na Peči pasje življenje". 1959 6 | govorila po svoji preprosti navadi živahno in glasno. Pripovedovala 1960 33 | bila porotna soba, bila je navadna pisarnica. Tu je Marjanica 1961 3 | škornji in s ponosom in staro navado. Edino kmečko preziranje 1962 8 | čuti, da mu je bruhnil nov naval krvi v grlo in da mu gine 1963 3 | Tomaževa se je pod takim navalom sesula vase, in obličje 1964 20 | misli Anica, in strah jo navdaja. "To ne sme biti. Tega ona 1965 7 | pred nečim negotovim jo je navdajal. Zaman se je trudila, otresti 1966 11 | neljubi ženi sobo, jo je navdalo z zadoščenjem. Čutila je, 1967 2 | Jurca?" ~"O vem, vem!" je navdušeno prikimal Jurca. ~"Ali ste 1968 6 | ust, in oči so ji v sveti navdušenosti zažarele. ~"Smrt! to je 1969 30 | na Bledu je krasno," je navduševal ženo pisar in pil hlastno. 1970 4 | se utrudila, govoriti in navduševati Anico za ta stan. Anica 1971 8 | Spraviti jo z materjo, navezati eno in drugo na se, je bila 1972 1 | krepek fant in pokazal izpod navihanih brk zdrave zobe. "Le Šimna 1973 26 | Marjanica mu je dala še nekaj navodil, in Luka se je odpravil. 1974 2 | Živimo, kakor moremo. Peč navsezadnje ni slaba reč." In žena se 1975 13 | Hitela je po znani poti navzdol. Visoko gori nad Pečjo v 1976 7 | naj iščem in vzamem? O, le naznani! Pa bom povedala vse, kakor 1977 33 | Lipe. "Sam se je prišel naznanit!" ~"Ni mogoče!" je zatulila 1978 28 | teku osmih dni... sicer pa naznanite ali... osebno... da se pogovorimo. 1979 13 | pripomniti Kranjca: ~"Aha, naš voznik je že doma." ~V istem 1980 23 | konje. Šla sta vštric. ~"Našemu kralju na Peči!" je dejala. 1981 34 | in vodi naše poti v vseh naših življenjskih dogodkih, sta 1982 24 | še zdrav, zjutraj so ga našli mrtvega. In kdo pravi, da 1983 3 | tisto železnico, je bilo z našo hišo proč. In tudi ti nisi 1984 6 | je bil zgodil v Lurdu in naštevala, koliko ljudi je bilo ob 1985 29 | Okolu polnoči je vstala, nažgala malo slepilno luč in se 1986 30 | hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj in skočil nato hipoma na 1987 2 | kvišku. Moža pa je objel nebodrzen pogum in govoril je: ~"Ko 1988 6 | pomagati. Zato je bilo treba nebotične moči, ona pa in njena dobra 1989 23 | slovesen šum procesije in nebroj sveč in luči. ~Ne praznujejo 1990 12 | ga je od sebe, kot grdo nečedno žival, krastačo. Nato se 1991 16 | zamrl klic po nekom, po nečem. A po kom in po čem? ~Zganili 1992 26 | bil preresen. Iskal sem nečesa in nisem našel. Ti moj ljubi 1993 22 | je Neža prestala s svojim nečloveškim ravnanjem. Šime se je pobral. 1994 29 | razlilo plevicam kosilo. Prav nečloveško jo je, tako, da je končno 1995 14 | zdelo se je, da je skoro nečutna. ~V takem razpoloženju je 1996 2 | nežno srce postalo trdo in nečutno in potem je postalo zlobno, 1997 3 | svetil za klobukom, in ob nedeljah je včasih iz same oholosti 1998 11 | Anica sta ostali v sobi. Nedolgo zatem je bilo zunaj čuti 1999 32 | izkazalo pozneje, da je bil nedolžen. Pa je prišel siv iz ječe. 2000 8 | se, napol zares, naročil nedolžnemu otroku, naj moli zanj. Zavedal 2001 14 | nič v primeri s trpljenjem nedolžnih deklic, ki so prelile svojo 2002 17 | se je usodnega lističa, nedopisanih besed. ~In v hipu je zamrla 2003 8 | da bi mu najmanjšega ne nedostajalo v bolezni in da raje sama 2004 29 | bil te čase sem naravnost nedostopen. ~Tisti dan potem, ko se 2005 30 | steklenic. Prva je bila še nedotaknjena, polna, druga je bila do 2006 13 | peska. Krčevito je iskala po nedrih in končno otipala bankovec. ~ 2007 30 | Hipoma je izvlekel izza nedrij nekih koreninic in jih začel