| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
2008 15 | Prižgala je luč. Ležal je negiben, z očmi uprti mi v strop 2009 2 | je bilo za puščeneje od negodne ptice, ki ji je starko ustrelil 2010 18 | vročini. In bledlo se ji je. V negotovih obrisih predstav, ki jih 2011 7 | misel, strah pred nečim negotovim jo je navdajal. Zaman se 2012 6 | misli v gotovo smer. Samo te negotovosti in mlačnosti ne, samo tega 2013 8 | govoriti o tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako očito, 2014 3 | je prosil sin, "nihče ni nehvaležen, to ni res " Ali ona se 2015 2 | ona gospodinja na Peči. Nehvaležnost je plačilo sveta. In stara 2016 4 | ponujati jabolk in orehov. ~V neizbrisnem spominu je ostal Anici ta 2017 16 | bolnega, bridkega, kakor neizgovorjena prošnja, kakor zamrl klic 2018 16 | in bridkosti in boli in neizogibnem hrepenenju se je ozrla na 2019 4 | mu je na obrazu, da trpi neizrečene skrbi, in da zavisi od njene 2020 17 | ji zdi, da tu ni nobene nejasnosti, in da je bil Juri, kolikor 2021 32 | in samo napol je umela. Nekatera mesta pa so napravila na 2022 28 | zglasi pri njem "v svrho nekaterih prevažnih informacij". Anica 2023 33 | nista videla še nikoli in z nekaterim strahom sta izogibala poglede 2024 30 | je izvlekel izza nedrij nekih koreninic in jih začel narezovati, 2025 16 | prošnja, kakor zamrl klic po nekom, po nečem. A po kom in po 2026 2 | ter šla v podstrešje. In z nekročeno ljutostjo je prijela umirajočo 2027 3 | zagorelo lice ne bi bilo nelepo, da ni bilo opaziti onih 2028 11 | je prenesla in pospravila neljubi ženi sobo, jo je navdalo 2029 16 | in ki jo vežejo nanj vezi neločljive, nezdružljive. In je plakala 2030 12 | bo plačala tatica grda, nemarna tatica!" ~Prav tedaj je 2031 1 | pojdeš. Nočem, da bi pravil nemarnim kmeticam okoli, da te je 2032 27 | pognala zopet kvišku in od neme groze pojena hodila od zibeli 2033 27 | odpade to grozno breme. In od nemira se je pognala zopet kvišku 2034 4 | In ko je nekega dne čudno nemiren povprašal, ali se še spominja, 2035 8 | ni niti vstopila in se nemirnejša vrnila. Tako ji je tekel 2036 20 | čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Marjaničino in si napolnil 2037 23 | vprašal sedaj Anže. Z nekako nemirnostjo je gledal očetu v obraz. 2038 17 | besed. ~In v hipu je zamrla nemoč v nji, zjasnilo se ji je, 2039 31 | plakati. Plakala je nad svojo nemočjo in življenjem, ki ga je 2040 14 | dočakala večerov, da je mogla nemoteno pri slabi luči čitati o 2041 13 | jeseni z možem nekam na Nemško. Ta vest je Anico spravila 2042 32 | so bile za njo tako nove, nenadne, in čas in kraj je bil tako 2043 11 | te prilike, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko 2044 6 | trudna od tega čudnega, nenaravnega življenja na Peči. Zdelo 2045 28 | mnogo govorila. Nekako čudno nenaravno razmerje je vladalo na Peči. 2046 32 | čas in kraj je bil tako nenavaden, da so se Anici dozdevale 2047 31 | zaspala, ko jo je zbudil nenavadni šum. Ko se je nekoliko zavedla, 2048 4 | korak. Toda kar je še bilo neodločnosti v nji, jo je premagala nepopisna 2049 28 | rekla Marjanica, "še trikrat neokretnejša od Neže, petkrat bolj lena 2050 11 | in stopil na vrata ter se neopažen približal onima. ~"Moje 2051 16 | današnja bolest. Temna in neponehujoča in brez nade, da odleže. 2052 15 | izraz veselja, in izraz nepopisne sreče ji je stopil na lice. 2053 18 | naprej. A kod, a zakaj? ~In v nepopisni grozi jo je čula Marjanica 2054 28 | vplivom sumničenj ali vsaj v nepopolni lasti lastnega premisleka, 2055 30 | oporoka v celoti proglasi za nepostavno in neveljavno. Sama seveda 2056 3 | strmela na brata, ki je bil nepovabljen sedel k mizi. Silno truden 2057 29 | ničesar, pač pa je slišala nepoznan, izpremenjen glas, ki ji 2058 2 | v podstrešju čudovitih, nepoznanih ji bolečin, se ni zmenil 2059 14 | morem verjeti! Anica ni nepoštena!" ~"A zakaj je udarila, 2060 11 | je ta neznaten papir zanj neprecenljive vrednosti, in da bi bilo 2061 18 | da vidi dvoje oči, uprtih nepregibno na njo. ~"Kdo je?" je odprla 2062 6 | posmehuje. Zato je ostala nepremična, z očmi vprtimi v delo. 2063 27 | sploh zbolel ne bi bil. ~Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje 2064 27 | se je od nenavadnega in nepričakovanega napada, odskočila in se 2065 3 | Tedaj pa se je zgodilo nepričakovano nekaj, česar ni nihče pričakoval, 2066 3 | Tomaž je mrmral nekaj silno neprijaznega pred se in hitel, da bo 2067 8 | Anica mislila, da ji očita neprijaznost do matere, in je molčala 2068 31 | Čutila se je popolnoma ubito, neprijeten duh ji je polnil usta, glava 2069 7 | vedela, o čem naj govori. Neprijetna misel, strah pred nečim 2070 31 | mislila Anica na to, tem neprijetnejše ji je bilo. Samo pred seboj 2071 13 | je peljala pot po ozki, nepriljudni dolini, ni čutila Anica 2072 28 | Neže, petkrat bolj lena in neprimerno bolj zijalasta." ~Istočasno 2073 4 | trenotka je bila popolnoma neprisiljena v govoru in občevanju z 2074 17 | padajoči sneg zagrinjal vse v neprodirno kopreno. ~Strahoma jo je 2075 14 | usodnega večera na Peči, čigar neradovoljna priča je bila. Ker je bila 2076 30 | glavo na kolena in mrmral nerazločne besede pred se. Hipoma je 2077 6 | veselja, da je trditev taščina neresnična, nego razburjena. ~"Kaj?" 2078 15 | ulivala mimo. ~"Daj sem, neroda!" jo je oštela Marjanica. 2079 5 | curljala kri. ~"Oh, ste nerodni!" se je začudila Marjanica, " 2080 25 | tako da Anže ni vedel, kaj neseta. ~Izza odej se je ozrlo 2081 23 | na nebu. Mir je v naravi, neskončen, zadivljen, slovesen šum 2082 18 | mraz in snežene nasipe. Neskončna siva megla. Povsod vse sivo, 2083 30 | ker je Katrin zagovornik v neskončnost povečal vtis onega bega 2084 5 | človeka, ki bi pomagal." ~Nesli ste krmo čez dvorišče. Na 2085 22 | gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep. ~"In še za kozo, in 2086 1 | raz Peč. Nekaj čudovito nesoglasujočega, nekaj surovoveselega je 2087 7 | paznico", nakar sta se stranki nespravljeni razšli. Marjanica je postala 2088 2 | ljudi se je delal norca, nesramno sladko je pogledoval dekletom 2089 26 | Nočejo! Sami smo si krivi nesreč in žalosti." In z bridkostjo 2090 5 | srečna Marjanica vpričo nesrečne neveste na Peči. ~ ~ 2091 33 | svoje življenje ohranila nesrečnemu možu dobrohoten spomin. ~ ~ 2092 3 | naj je oni ne pahnejo v nesrečo". Bila je okorna pri delu 2093 1 | harmoniko, da je hreščala v neubranih glasovih. Sredi sobe pa 2094 32 | zmračilo, je bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno, in polaščal 2095 20 | silno srdito viknila: ~"Neumni ste, če kaj poslušate mene, 2096 16 | druga prede nit s koščenimi, neumornimi prsti: Lahezis, in ne počije 2097 32 | vsepoznavajočega, vsevečnega in neumrjočega. ~In čisto drugačno je postalo 2098 6 | gospodarja?" ~Toda Lipe je bil neusmiljen. ~"Kdo bi pa potem delal, 2099 3 | bila z malo Jerico trda, neusmiljena, je bila s pastirjem Anžetom 2100 19 | ko je videla njen trdi, neusmiljeni obraz. Kakor ptičica je 2101 3 | njemu ista ko prejšnji dan. Nevedoma so drugi hlapci in dekle 2102 30 | proglasi za nepostavno in neveljavno. Sama seveda nikoli kaj 2103 32 | Anici dozdevale čudovite, neverjetne, in ni mogla razbrati svojih 2104 32 | Tedaj je Anica pogledala neverjetno na Marjanico. ~"Res," je 2105 8 | Marjanica je bila celo toliko nevljudna nasproti Neži, da ji je 2106 8 | ono in je to omenila kaj nevljudno Neži, ki je udarila v jok 2107 12 | niti videla ne bo več, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. 2108 25 | Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna dekla, Gospod. Ti veš, da 2109 17 | zmedena Marjanica in odšla nezadovoljna sama s seboj, kakor da je 2110 8 | naj dela. Nemir in nekaka nezadovoljnost sta jo napolnjevala. Čutila 2111 16 | pustila je, da so tekle nezadrževane. In v solzah je zadremala, 2112 17 | tudi, ali sem jaz zaslužila nezaupanje? Si me imel za tatico? In 2113 17 | naslednjem hipu je postala nezaupna, češ, da jo je morda tudi 2114 27 | se je nekako bal. Nekaka nezaupnost ga je imela do onega tujca. ~" 2115 3 | Tako je počasi in pol nezaveden koračil po cesti, in prav 2116 18 | nekak spanec, bolj podoben nezavestnemu bedenju in nekaki omotični 2117 27 | Kdo ve? Morda pa je čutila nezavestno, da sega zvestoba do oseb, 2118 31 | je to stanje njene duše nezdravo? Kako dolgo, in bo Anica 2119 16 | vežejo nanj vezi neločljive, nezdružljive. In je plakala sama vase 2120 27 | jih je res imel. ~Nekaka nezmožnost, misliti in čutiti, se je 2121 3 | hip so se odprla vrata, in neznan človek je vstopil. ~Ko da 2122 3 | POGLAVJE~O znancih, ki so še neznani~Z jekleno voljo in železno 2123 11 | je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive 2124 15 | za nezvesto me ima!" In neznosna bolečina ji je stisnila 2125 15 | na stopnicah. Pod vplivom neznosne plahosti in slutnje je odprla 2126 15 | svetlo, kakor so ji bili neznosni ljudje. Pri misli na Katro 2127 15 | boš vedel, da nisem bila nezvesta, Juri! Tudi, če bi ti umrl, 2128 15 | mislila: "Obsodil me je, za nezvesto me ima!" In neznosna bolečina 2129 25 | je njegov glas, mehek in nežen. Še nikoli, se ji je zazdelo, 2130 28 | zgodi, pa naj pride njena Nežina smrt nad njeno Katrino glavo. ~ 2131 22 | pripodil bliže in bil priča Nežinih dejanj in besed, ki bi jih 2132 2 | trdovratno, Juri pa je presekal nežne misli krošnjarju: ~"Hej, 2133 24 | govorila z njim. Ali iz te nežnosti se je kmalu rodilo očitanje: ~" 2134 22 | Si se hotel prikupiti oni ničvrednici, ker ti je kupila čevlje. 2135 27 | čisto po glasu ure, ki je nihal nekod v bližini: ne prestane, 2136 31 | popolnoma slišno. Nekje je nihalo venomer: eden, dva, eden, 2137 3 | je odtegnila ona roko. "Nikaka dobrota to ni. Saj boš še 2138 13 | namestnika Boga. Da je ne smejo nikake težave pri praviti do tega, 2139 19 | čakali. Hance ni bilo od nikoder. Tudi se ni čulo več: tega 2140 5 | peč. Saj vidiš, da hlapci nimajo časa." ~"Grem v senožet," 2141 1 | pride k nam beračit! Ali nimamo domačih dovolj?" ~"Imamo, 2142 23 | umolknila. ~"No, ali si nimata ničesar povedati?" je vprašala 2143 4 | Anica, pridna bodi. Vi nimate svoje hiše in gostujete 2144 20 | zagrabiti za rešilno svetlo nitko iz kraljestva svetlobe in 2145 29 | in jo po močilo z glavo nizdoli v motno vodo, ki so jo rabili 2146 7 | Potem pa je zagledala čez nizek kamenat križ sklonjeno postavo 2147 19 | sam sezidati mesto stare, nizke hiše, lepo novo, in da naj 2148 6 | pokrite gore, tu doli v nižavi pa je kuhala mrzla megla, 2149 18 | potem, ko je privila luč niže. Anico je kmalu premagal 2150 5 | ni nič kaj zadovoljna z njegovim licem. ~"Ni treba, Anica, 2151 27 | smo jim jo prisegli, preko njihovega groba in da velja tudi za 2152 16 | svojo službo, je bilo v njihovih obrazih, suhih, žoltih, 2153 3 | ni bilo na Peči, niti na njivah, niti v gozdu vse v redu, 2154 26 | misli: Le hodi po tisti njivi. Tvoja bo, kakor je sedaj 2155 1 | truden, je bil pogled na nju še smešnejši. Tomaž se je 2156 2 | kaj si rekel, kaj?" ~"Nobeden več preko brvi!" je radovalo 2157 6 | Take so te mlade punice! Za nobeno delo ni, in če kaj zna, 2158 27 | Nekega dne pred Veliko nočjo, malo zatem, ko je bil prevzel 2159 21 | zmagozavesti premotiti. Noe se je bil zmotil, Pušar 2160 22 | popadla oklešček pri svojih nogah in ga pognala v Šimna, da 2161 5 | cepetati od nestrpnosti z nogami in vihteti z žlicami. Ko 2162 25 | sama. Pripognila se je za nogavicami. Tedaj se je zopet napravila 2163 7 | da bi li ne našel strgane nogavice in srebrnega goldinarja 2164 19 | snežnobelimi zobmi, "moja je vsa od nohtov do las. Kaj, ali ni zala 2165 26 | pogledala Marjanica debelo. ~"Ne norčuj se! Katera Hanca! Pač ona, 2166 27 | treba tega, ne! Tomaž, ti si norec, kadar ga preveč piješ!" 2167 15 | šepetala Marjanica. ~"Ti noriš!" je rekla Katra. Marjanica 2168 19 | verjel. Pa so me zaprli v norišnico, češ, da sem neumna. Jaz, 2169 2 | plačilo telesu, ki jo je nosilo. ~"He, Martin Krošnja," 2170 28 | stroški. Sicer bi pa morala nositi stroške, če se izteče pravda 2171 25 | Marjanica zaprla vrata pred nosom, je stopil k vodnjaku in 2172 3 | Tomaž par dni pil za zadnje novce, si v sili potem izposodil 2173 3 | se zapravljal prihranjeni novec. In tako se je leto za letom 2174 17 | zmaj prišel s katerosibodi novico, kakor pa ta človek. Tedaj 2175 22 | zlomile. ~"Ali ti prinesem novih?" se je norčeval Anže. Šime 2176 11 | opazil. Sprva je motril Luka novost dokaj malomarno, čim dalje 2177 26 | hotel na tla in ceptal z nožicama: ~"Mama, mama!" ~"Pojdem!" 2178 4 | njegovo rahlo dušo in boječo nrav, čutila nekako globoko usmiljenje 2179 28 | grozno njeni čisti, mirni nravi. Jokala je ob misli, da 2180 4 | neprisiljena v govoru in občevanju z Jurijem. In ko je nekega 2181 17 | zver, komur bi ne vzbudili občudovanja, zver, zver --" ~"Ne, ne!" 2182 2 | sina!" je mislil starec in občutek, da mu odteka srčna kri, 2183 2 | ki vse svoje življenje ni občutil nikakih očetovskih čustev, 2184 13 | žeja in da je trudna. Ti občutki so vplivali na njo tako, 2185 8 | nagle jeze včasih. Tako občutljiva je in vse si žene k srcu, 2186 18 | prsih so postajale vse bolj občutljive, in mukoma je kašljala. 2187 1 | strah in bridkost sta jo obdala, komaj je vedela, kaj govori. ~" 2188 16 | Marjanice, in zopet so jo za hip obdale misli na bodočnost. In v 2189 21 | mislil tega, ali me nisi obdolžil tudi ti tedaj, ko je umrl 2190 18 | nevesti s tem, da jo je obdolžila za tatico? Ali morda ni 2191 11 | premišljati, ali pa bi ga obdržal. Tedaj pa se je zopet spomnil, 2192 5 | pa znaš, ali je to za en obed. To je za trikrat, ljuba 2193 5 | nož iz rok in oddelila del obele. ~"To je za petnajst!" ~" 2194 15 | orožnike. Neža je rekla, da se obesi raje. Lepo vas prosim!" ~ 2195 2 | šli s poti. Drugi so se mu obesili na pete in se mu hlinili 2196 32 | takega človeka, dasi jo je obhajala groza. ~Nekega večera pa 2197 17 | spomine na mater, na prvo obhajilo in božje poti, s krvjo poškropljeni 2198 19 | niti imela ni, niti v svojo običajno torbo, temveč neprenehoma 2199 23 | prišel, Anže, vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!" ~ 2200 21 | poslovil. ~Tistega večera je obiskala Katra Tomaža v njegovem 2201 3 | obljubo, da ji bo prosto obiskati letno tri božje poti. Marijanica 2202 6 | in je smrt kaj vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci 2203 26 | gre dobro?" ~"Saj ga lahko obiščeš, Peč ni daleč. Pa kaj nisi 2204 5 | Tomaž ne bo jedel? Seveda, objedel se je in bi rad prebiral." ~" 2205 27 | hipu je čutila, da so jo objele čez pas silne roke. Anica 2206 25 | usmiljenje do nje jo je objelo. "Oh," je dejala, "če bi 2207 1 | Nepopisna tesnost jo je objemala. Siloma je vrgla telo kvišku, 2208 8 | zato je nekam zadovoljno in objestno motril ostre črte, naproti 2209 1 | v nemi sreči in žalosti objeta ne meneča se za dež, ki 2210 23 | priden fant!" In hotel je objeti fanta, ali ta se je umaknil. 2211 27 | s katerimi jo je držal objeto. Vonj žganja je zaudarjal 2212 18 | vedela več, ali morajo biti obkladki mrzli ali gorki. ~Med tem 2213 21 | mislih. V resnici, mož je bil obkopal osojen hribček, ga zasadil 2214 20 | hitro!" priganja zdravnik in oblači suknjo. ~Anica vidi vse 2215 32 | zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš, da se ne 2216 27 | kako bi dobila polagoma oblast nad žago in postavila vanjo 2217 21 | nekako priznanje od strani oblasti, in mu obenem tudi pojasnil 2218 14 | je vrnil, je našel Jerico oblečeno ležati na postelji, z rokama 2219 32 | in belih oblačil, da se oblečeš, da se ne bo videla sramota 2220 25 | takoj," pravi Katra. "Pa se obleci praznično. S Peči greš!" ~ 2221 6 | da so ji lica upadla in obledela. A to je bilo samo včasih, 2222 3 | je vtaknil glavo v vodo, oblekel jopič in storil trden sklep, 2223 6 | je že tako. Tisti, ki pri obleki zamenja lice, tudi čebele 2224 26 | ki sta jo otroka vesela obletavala in kričala, da imajo živo 2225 25 | zbolela Mohorajka na srcu. Obležala je. In čim dalje je ležala, 2226 16 | in rožni venec v rokah, z obličjem, mirnim in tihim a trdim. 2227 8 | pomembnimi etiketami ali pa oblikami. Stanovanje samca, oskrbnika, 2228 2 | utripala v podstrešju v obliki stare, preznojene krošnje. ~ 2229 23 | daš nič očetu?" ~Tedaj je oblil Anžeta sram, in skoro hud 2230 15 | od teh žarkov, in da je oblita bela stena in beli pod. ~" 2231 15 | nekdo s povešeno glavo, oblito od žarkov rdečih. Tedaj 2232 30 | je, niti čutil ni, da mu obliva lice gorak curek. Zlezel 2233 7 | kretnjo po odločnost: ~"Šime, obljubi, da one ne pogledaš več!" ~" 2234 34 | res moraš?" ~"Če ste pa obljubili tisto, da se ne možite več. 2235 19 | snival takole: ~Tam nekje ob obljudeni cesti je stala bela, lična 2236 25 | tovarišev pri velikonočno obloženi mizi. ~ ~ 2237 7 | zadeta v poštenje, za hip obmolknila. Tem živahneje je naskočila 2238 30 | trga do Peči ponavljala in obnavljala trden sklep: čakati, čakati, 2239 29 | razveselil. Naročil je vina in se obnašal nekako bahato in prevzetno. 2240 27 | ste mi rekli, da naj se obnašam ko gospodar. Pa zdaj že 2241 31 | Nikoli več!" je stiskala obnemoglo z rokama pekoči senci. Ni 2242 27 | zemlje. ~In res se je žaga obnesla kar hitro. Malo selišče 2243 6 | obleko. V treh letih je ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom 2244 32 | ognju skušenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se 2245 20 | okna v hiši in se naslonil oboje voza, ki je gledal izza 2246 13 | Moža sta se po kratkem obotavljanju vdala pod pogojem, da je 2247 14 | S spačenim obrazom, oči obračajoča, se je vila deklica pred 2248 14 | mi pripeljite." ~Anže je obračal stran in se pri tem zopet 2249 13 | krčmar. ~"Saj lahko, si naju obral!" ~Toda mož, ki se je branil, 2250 30 | čas se je vršila glavna obravnava v zapuščinski pravdi, katero 2251 33 | Siroti na predvečer porotne obravnave proti Anici je bilo, da 2252 3 | na sicer mlade in zdrave obraze. Njegova nadarjenost in 2253 24 | in gledala dolgo v speči obrazek. ~"Ti, sirotica moja. Nikoli 2254 5 | očitala Marjanica. Anica ji je obrazložila reč. ~"Kaj?" se je začudila 2255 17 | premoženje. ~To je bilo sodišče obrazložilo ženama. ~"Toda oporoka je 2256 8 | bi se ne obrnil od nje ko obrekovavke in bi dvignila v njem dvom. 2257 13 | odzdravili, toda oči niso obrnili od kvart. Šele ko so doigrali, 2258 16 | nepremično, ko da mora in ne sme obrniti v stran oči, da ne zamudi 2259 13 | dejal Lipe in proti možem se obrnivši pripomnil: ~"Tam sedi ena, 2260 26 | čudil dobrovoljno kmet in obrnjen k Luki, je dejal: "Tako 2261 1 | nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto. ~Oni, 2262 19 | je, da je gospodar male obrti, da gre kupčija dobro, posebno 2263 11 | pa grem," je popuščal ali obsedel na mestu. ~"Ne morem," se 2264 20 | luna trka, so ženske danes obsedene. ~Zbudil ga je glas zvončka. 2265 3 | najlepši in najmogočnejši dom v obsegu devetih in devetih župnij. 2266 4 | na Peč, na hišo od solnca obsijano. ~Tako se je bilo zgodilo, 2267 15 | pomoč, in Anica je mislila: "Obsodil me je, za nezvesto me ima!" 2268 33 | siroto Anico in jo bodo obsodili." ~Hanci je krožil premeten 2269 28 | trditve. Sodišče je Katro celo obsodilo na globo vsled žaljene časti. ~ 2270 33 | drenj je bil. ~Luka je bil obsojen na ječo dveh let; toda umrl 2271 32 | slišala nekoč, kako na vislice obsojeni tisto noč pred smrtjo hodijo 2272 29 | sredi brega je dekletce obstalo, in naenkrat ji je postalo 2273 8 | skozi okno padajoče svetlobe obsvetljene gospodinje Katre. Hlapčevo 2274 11 | Neža. ~Anže je bil medtem obul čevlje, odel si jopič, spustil 2275 32 | moja ljuba tička, nikar ne obupaj! Lepo bo še. Kadar ti je 2276 19 | ženici ljudje. Zdravniki obupajo, Hanca nikoli, so govorili. 2277 15 | ozdravel, daj, da ozdravi!" In obupajoča in tolažeča se je hitela 2278 28 | zopet, ko je bila Anica že obupala, je dejal, da stvar vendar 2279 30 | me sam Bog pošilja, da ne obupaš. Morda je tako zapisano, 2280 13 | je spomnila tega svojega obupnega položaja, in še huja žalost 2281 18 | kam?" ~In venomer in vse obupnejši: Kam, kam, kam? ~Marjanica 2282 14 | žena. Sin pa se je vrgel obupno nazaj na posteljo. Po glavi 2283 20 | lice pred seboj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj 2284 33 | zdravnik!" ~"Hanca," je obupoval Luka, "daj mi svèt! Glej, 2285 27 | bolje zate, umri, umri!" je obupovala, begala po sobi, jemala 2286 19 | je pustila v neke vrste obupu in odšla k Anici. ~Luka 2287 11 | je začel v veliki naglici obuvati čevlje, boječ se, da bi 2288 5 | proti nebu, in tedaj so obvisele te žalostne in odgovor iščoče 2289 31 | moč in krepost, pojdeta še obzira in sramota. Anica! Kaj bo 2290 1 | shramb. Pred hišo pa je bilo obširno dvorišče sedaj preplavljeno 2291 8 | nepoznane bolečine so ga obšle. S širokoodprtimi očmi je 2292 3 | ponosnoskrivnosten, in Katra je mnogokrat obžalovala, da ni ta človek malo zgovornejši 2293 6 | govoril. Ona ni vedela, ali obžaluje, ali se ji posmehuje. Zato 2294 18 | z resnim licem, ko star očanec, in jedel. In ko ga je Jerica 2295 8 | pogledi njenim bode čim očem. Ko se je umirila, je vprašala: ~" 2296 4 | je ponoči zastonj molila očenaš za očenašem, in spanec le 2297 4 | zastonj molila očenaš za očenašem, in spanec le ni hotel na 2298 16 | zmoli za njo trikrat troje očenašev. ~"Stari Zalokar!" nadaljuje 2299 32 | sramota tvoje nagote; in z očesnim mazilom pomazili svoje oči, 2300 34 | kar so imeli podedovati po očetih. In to zavest, da snuje 2301 34 | izgnana rodovina na zemlji očetov in dedov. Čudne so poti 2302 23 | je umaknil. Izza mokrih očetovih oči je gledalo nekaj grdega. 2303 14 | iti zdaj spat," je dejal očetovski. ~Pripeljal jo je v kuhinjo, 2304 2 | življenje ni občutil nikakih očetovskih čustev, se je bil sedaj 2305 17 | ji ne, siroti, kako so jo ociganili," je mislila in s pomilovanjem 2306 5 | izkazati take dobrote, ti očistim jaz." ~Anici je udarila 2307 18 | se brani Katra, ali oni očitajoči glas se ji roga: ~"Sama 2308 15 | popolnoma zakriti in z resnim, očitajočim glasom je rekel: ~"No, si 2309 24 | razjezilo, kakor če ji je kdo očital, da je pijana. Skočila je 2310 13 | zapustiti je greh!" S temi očitki v srcu je šla po trgu in 2311 21 | sem se pritoževala, je bil očitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi 2312 8 | govorila ona, "da bi kar očitno to pokazala. O, skrivati 2313 8 | negovanje je bilo toliko in tako očito, da Juri niti od daleč ni 2314 3 | prenašala ravno radi njegovega očividnega zdravja. Če je gospodinja 2315 13 | je dejal Kranjc, "kaj pa Ocvirek?" ~"Je že v redu," je dejal 2316 18 | včasih so ji nenadoma misli odbegle Bog ve kam. ~Kdo ve, kake 2317 21 | bila naročila, naj ga samo odbereta, toda Anže je bil skoro 2318 15 | žarel snop rdečih žarkov, odbijajočih se od nekod, je slonel nekdo 2319 21 | kleti Anže in Jerica in odbirala krompir za seme. Marjanica 2320 1 | vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel 2321 26 | korakov boš že še stopil. Vsaj oddahneš se lahko pri meni. Ni več 2322 26 | kolovoz. Luka se je za hip oddahnil, potem je začel korakati 2323 18 | oddahnila, da bi se mogla oddahniti. Toda ne sme se! Naprej, 2324 17 | k vratom in dejal v tej oddaljenosti stoječ: ~"Ali me hočete 2325 8 | srcu mati, tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo onega strahu, 2326 32 | govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena je 2327 19 | Jerici. Toda ta se je bila že oddaljila. Takrat pa je Luka stopil 2328 11 | Zunaj pa so se glasovi zopet oddaljili. Najbrže so se bili vrnili 2329 5 | potegnila Anici nož iz rok in oddelila del obele. ~"To je za petnajst!" ~" 2330 25 | vedel, kaj neseta. ~Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od 2331 25 | povila deklico v rjuhe in odeje, tako da Anže ni vedel, 2332 11 | bil medtem obul čevlje, odel si jopič, spustil se doli 2333 18 | ji prinesla čaja ter jo odela, češ, da naj se spoti. Obsedela 2334 2 | svetlo srebro, z lakoto in oderuštvom prihranjeno. In vendar je 2335 16 | Juri na visokoraslem odru, odet v svojo ženitovanjsko obleko, 2336 20 | za njim. Molče sta v mrak odeta moža spela v breg. Ko sta 2337 23 | mu dalo miru, in kmalu je odgnal živino proti domu. ~Po poti, 2338 33 | je dejal: ~"Razprava je odgodjena. Danes se lahko vrnete domov. 2339 25 | viče starka. ~"Ne bom!" odgovarja Jerica. ~Toda kaj je to? 2340 24 | Dejanja? Tudi dejanja!" je odgovarjalo. "Ali morda nisi hotela 2341 21 | Peči, je Pušar molče vzel odgovornost na se in sklenil, da si 2342 3 | zamrmral je nekaj ko, da kadar odhaja človek v svet, ne gleda 2343 25 | se nato obrnila in dejala odhajaje: ~"Glej, da se mi hitro 2344 5 | je klicala Marjanica za odhajajočo. "Zdaj pa delaj, če pa ne 2345 3 | časti. Leto za letom je odhajal v svet in se vračal čez 2346 28 | tvegati in čakati. Ko je Anica odhajala, jo je še rahlo spomnil 2347 3 | prihajali posli tujci in tujci odhajali. In Katra je polagoma sprevidela 2348 14 | prosila. Otipal je leščerbo in odhitel v kuhinjo prižigat. Ko se 2349 23 | nestrpnostjo je čakal, da odide oče. Nekaj čudnega in novega 2350 27 | nič, ni niti vedela, da se odigrava grozovit boj v enem materinem 2351 14 | konje osedlali,~osedlali, odjahali,~mlado Bredo odpeljali.~ 2352 17 | zapustila otroka? Kdaj je mati odjedla svojemu otroku premoženje? 2353 26 | Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. ~" 2354 15 | tajiti?" ~"Ne tajim!" je odjeknila Anica, "zakaj bi tajila!" 2355 29 | sapo in drgetala. Počasi so odjeknile v bregu stopinje, in deklica 2356 11 | raste mesar. ~"Ne bo!" odkimuje Katra. ~"Štiri!" ~Katra 2357 28 | glavo, pomignil mlajšemu in odklenil mala vrata, kamor je izginil 2358 8 | moral seveda tudi ta predlog odkloniti, in Marjanica je bila celo 2359 30 | ni mogel več. Vstal je in odkorakal proti vratom v hišo. Nič 2360 34 | je šepetala... ~Tako je odkraljevala krošnja na Peči in zakraljevala 2361 7 | morem!" je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu. ~"Kakor hočeš," 2362 8 | rekla, "ti si bil proti meni odkritosrčen. Zato hočem biti tudi jaz. 2363 18 | Peči odslej, lepo! Le bodi odkritosrčna in povej, da tega čakaš 2364 7 | je mislila, da oni, ki ne odlaša, najbolje dela. Zato je 2365 17 | In tako je Marjanica odlašala in dvomila, da li je res 2366 29 | zdaj že sita, in da naj ne odlašata dolgo in gresta. Bog ve, 2367 3 | odljudnega fanta še bolj odljudila. ~Kakor senca je bil, in 2368 3 | je šibek in bolehen, je odljudnega fanta še bolj odljudila. ~ 2369 6 | Toda Lipe je bil videti kaj odločen in silno dobre volje in 2370 18 | vedeli, da bo prihodnja noč odločilna. ~"Nocoj!" je šumelo po 2371 6 | ko dober politik ni hotel odločiti ne za eno ne za drugo. Klanjajoč 2372 12 | ihtela brez solz, vstala odločno in odšla proti vratom. Tam 2373 30 | Toda vdala se ni. Z nekako odločnostjo je govorila sama pri sebi: ~" 2374 20 | tri, štiri, pet! ~Hipoma odloži Katra stekleničico in se 2375 11 | še enega povrh." ~Šime je odmajal z glavo in rekel: ~"Trda 2376 8 | stvari. Niti za hip ni Katra odmaknila od njegovega obraza oči. 2377 3 | nekako zagotovilo, da je "odmenjena" ovčicam. ~Najmlajši hlapec 2378 30 | nje napolnila, in soba je odmevala od smeha in krepkih šaljivk. 2379 19 | mestu in ni rekel nič. Pa ni odnehal Sirk: ~"Pameten bodi Luka, 2380 3 | hlapca nisem." ~Ali Katra ni odnehala. Še slajše se mu je nasmehnila 2381 27 | da so napadalčeve roke odnehale. ~Tomaž je zaklel in se 2382 27 | imela do onega tujca. ~"Ne odneham, v dobrem tednu je mlin 2383 11 | tudi Tomaž, ki se je bil odnekod znašel, je kričal. ~"Stošestdeset," 2384 5 | hotela prijeti posodo, da jo odnese. Anica je pristopila: ~" 2385 8 | priznava Lipetu, vendar ne odobruje, da bi kdo sodil Jurija. 2386 27 | ji je, da potem odleže, odpade to grozno breme. In od nemira 2387 33 | ko so petelini v tretje odpeli, je že slonel na Javorjevici 2388 6 | Andreja, in tašča se je bila odpeljala v mesto, kjer je bil letni 2389 31 | podprl. ~"Jaz vas moram odpeljati," se je opravičeval. ~Anica 2390 27 | sklenila, da se na vse zgodaj odpelje v trg k odvetniku, se je 2391 31 | Anica se je vzravnala. ~"Odpeljite me, pa jaz sem nedolžna!" 2392 25 | šepeta venomer žena in odpira pred Jerico predpasnik. ~" 2393 18 | trenutku je videla, da se vrata odpirajo, in stoji na njih Tomaž, 2394 1 | še vedno doli pri mizi, odpiral usta in iskal pripravne 2395 27 | da je dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v večnost, 2396 26 | nazaj na dolino doli, pa odpočiješ se. Bog pomagaj, saj je 2397 14 | vinčece so pili,~se od ježe odpočili,~potlej Bredo zasnubili." ~ 2398 19 | hišo ni hotel." ~"Mati!" je odpočitala hči, ali se na to obrnila 2399 24 | je zaman trudila, da bi odpodila nadležne misli. Po sili 2400 12 | hipu je začutila silovito odporno silo. Planila je kvišku 2401 3 | je mislil pri sebi in z odporom pogledal pred se. In tam, 2402 5 | In kakor v ogorčenosti in odporu je dvignila oči proti nebu, 2403 22 | pribila krepko Neža. In odprle so se zatvornice njenih 2404 5 | mož. Tedaj se je sunkoma odprlo na levi strani okno, in 2405 15 | Doli grem in poprosim jo odproščanja in od njega se ne ganem 2406 23 | ustrašila. Našla bo grob odprt in angela nad grobom. ~" 2407 32 | Kakor v tolažbo je čitala na odprti strani knjige: ~"Nič se 2408 13 | pogasnila in ne bi našla odprtih prenočišč. In želja po gorkem 2409 1 | po stopnicah iz kamna k odprtim durim. ~Prostorna veža ga 2410 33 | Javorjevici pred malo zamreženo odprtino in čakal, da se vratica 2411 8 | govorila, da si ne bo nikoli odpustila tega, da bo še na smrtni 2412 15 | odpustite, tudi jaz vam odpustim in pozabim!" ~"Pa si šla 2413 15 | jaz ne verujem. Ti mi ne odpustiš nikoli, kakor ne morem ljubiti 2414 27 | bodo cepili koze. Pa tudi odraščeni naj se zglase, da se tako 2415 13 | Bežati s Peči pomeni, odreči se pravic do Peči, in te 2416 15 | Ali si slišala, da se je odrekla dedna kraljica dedni kraljevini? 2417 23 | nedolžno naravo, mi, njegovo odrešeno ljudstvo? Spodobno je, da 2418 30 | Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega voznika ne kak 2419 27 | morem jaz? Zato je treba odriniti Pušarja in tistega Urha." ~" 2420 2 | šel, tako dolgo, da je sin odsedel kazen. Tiste nedelje so 2421 30 | je bil tako brez vzroka odslovljen. ~Še več, vrača se ko Katrin 2422 18 | prekipevajoč Nežin lonec in ga odstavila. Pa je prišla Neža in zopet 2423 6 | Bog, saj ti svoje blago odstopim. Že potrpim." ~"Ne," je 2424 1 | čutili, da je bolje, da se odstranijo, samo Kocijan se je bil 2425 8 | ko si se ženil, sem ti odsvetovala samo radi tega. Anica ni 2426 3 | seže v roko. ~"Nočem," je odtegnila ona roko. "Nikaka dobrota 2427 8 | trdovratneje se je skušala Katra odtegniti temu pogovoru, tem bolj 2428 2 | starec in občutek, da mu odteka srčna kri, je bil lažji. 2429 15 | šla zopet, kamorkoli, samo odtod, samo v stran. In vendar 2430 12 | moram!" je zaihtela in se odtrgala od čudotajnega pogleda. 2431 29 | gori. Dolgo, dolgo ni mogla odtrgati pogleda od Peči. Nenadoma 2432 1 | obstala na vratih. Čuden in oduren prizor se jima je nudil. 2433 8 | žal ji ne bo po njem, ne!" Odurno se je zasmejal, tako da 2434 28 | grdo kolne, da se še kravam odveč zdi." ~Samo Tomaževo mesto 2435 16 | nog, in napol mrtvo so jo odvedle žene. V nekaki omotici je 2436 28 | Tožba za Peč je ležala pri odvetnikih, tožiteljici pa sta nekako 2437 28 | je je bilo pred seboj in odvetnikom. Zmešala se je, dala sedaj 2438 28 | Anici, ki mu je prožila odvetnikovo pismo. ~"Aha," je dejal, " 2439 34 | obljuba me ne veže več, odvezal me je izpovednik." ~"Anica," 2440 32 | Sedaj je segla v žep in odvezala iz rute dvoje bankovcev 2441 12 | zdelo, da se je zgodilo. Odvihrala je gori v sobo. Mej prsti 2442 3 | postali na ta ali oni način odvisni od nje in primorani, da 2443 21 | Tomaž; zaradi revščine in odvisnosti sem bila osleparjena za 2444 11 | pometeno? "Saj res!" In odvršala je. Luki pa se je zazdelo, 2445 25 | sedaj nihče več Šimna ne odvzame, je delala načrte za bodočnost. 2446 18 | je črnil pri možu? Kdo ji odvzel moževo zaupanje? Ne hlini 2447 28 | pozdravila Anica. ~Nihče ni odzdravil. Pač pa je dvignil mlajši 2448 13 | pozdravila Anica, možje so odzdravili, toda oči niso obrnili od 2449 18 | Katri povedal dve ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel 2450 26 | je obrnil proti Luki: ~"Odženo vola iz hleva, in ta mrcina 2451 23 | dolgo sabljo ima. Kaj je že oficir? Onega drugega pa ne poznam, 2452 18 | noče! ~"Hočeš, hočeš," se oglaša bolji glas v nji. "Seveda 2453 23 | denarja. In vendar se je oglašal tudi glas v njem, da je 2454 31 | prišel zdravnik na Peč in ogledal Katro, je stopil tja k onemu 2455 11 | šmentano dobro, če bomo ogledali pri luči živino," je odvrnil 2456 16 | je stopil v kuhinjo vaški oglednik mrličev, Jernač, lepo rdeč 2457 22 | krenil dalje. Ob poti je ogledoval svet in modroval in grajal. 2458 11 | s Katro sobo, in sta šla ogledovat živino. Jerica in Anica 2459 20 | grozno slaba!" ~Katra se še ogleduje. ~"Hitro, hitro!" priganja 2460 11 | ko je prenašala goreče oglje iz peči na ognjišče, je 2461 24 | tako sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas 2462 30 | Rahla omotica, ki mu je oglušila glavo bol, mu je dela prijetno, 2463 1 | bi se zagrel? Takoj se mu ogni!" ~"Katra", je zaprosil 2464 18 | Nikoli toliko piskrov krog ognja. Tega je pristavila Katra, 2465 15 | vejo, z ivja na ivje. Kot ognjene so zažarele veje, in zagorela 2466 5 | Potem je vstal in lezel izza ognjišča in godrnjal: "Vsaj za pipo 2467 28 | bila več ona ljubeča in ogorčena šibka žena, ki so jo obdolžili 2468 5 | za zelje," je s še vedno ogorčenim glasom dejala Katra Anici, " 2469 5 | zaslužila?" ~In kakor v ogorčenosti in odporu je dvignila oči 2470 14 | belo polje gleda,~mater ogovarja Breda." ~Anže je prestal 2471 14 | pojdi lepo, Jerica," jo je ogovarjal Anže. Ona pa se je bila 2472 1 | ne zna tvoja nevesta," je ogovorila Pečanka svojega sina in 2473 15 | bolest do vrha. Toda tašče ogovoriti ni mogla več. Zato se je 2474 11 | je prosil brat, "samo ogrejem se malo." Polotil se ga 2475 5 | gostilni. Bi raje mleko prav ogrela, pa ne teh gosposkih komedij." ~ 2476 13 | se. Anici pa je bilo vino ogrelo premrle ude, in silno prijetno 2477 18 | nič, da se hoče samo malo ogreti. Sedela je nato pri ognju 2478 26 | si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla." In stegnil je obvezano 2479 8 | začelo mračiti, je Tomaž ogrnil suknjo in šel na dvorišče 2480 6 | ko je prišla doli v sobo, ogromen kup blaga. Pozno po noči 2481 20 | Marjaničino in si napolnil oguljen vivček s tobakom. Tako nekaj 2482 8 | vzame gospodarica hlapca?" ~"Oha!" se je zelo široko nasmehnil 2483 3 | domačemu sinu se je vedel oholo, vendar pa toliko vljudno, 2484 3 | nedeljah je včasih iz same oholosti plačeval kmetom za vino. 2485 6 | Ali po kratkem hipu se je ohrabrila in dejala: "Glej, Juri! 2486 17 | vsebini moževe oporoke in ohraniti tako mirno lice, Marjanica 2487 25 | Zakaj vam bodo?" se ojunači Jerica. "Saj jih imate že 2488 30 | je pil hlastno, da bi se ojunačil in na ta ali oni način poprosil 2489 19 | sveženj v roke in se pri tem ojunačila: ~"Glej, Hanca, Bog ti plačaj; 2490 8 | nazaj, vzel steklenico raz okensko polico in si nalil in izpil 2491 13 | je vrnil Kranjc. ~"Malo okisanih jetric je še," je dejal, " 2492 2 | tem bolj goreče se ga je oklenil in razklenil je železne 2493 3 | strastneje se je od dne do dne oklepala njena duša z vse ožji postajajočimi 2494 20 | ena leze, leze. Zdaj jo okleplje z mrzlim telesom krog srca, 2495 22 | je viknila Neža, popadla oklešček pri svojih nogah in ga pognala 2496 2 | drugi. ~In vendar so ju oklicali, poročila sta se drugod 2497 4 | je dejal, "v nedeljo naju okličejo!" ~"Že?" se je začudila. ~" 2498 23 | glasov od vasi. Zasveti se v oknih, zasveti se cerkev v lučeh 2499 27 | beli hiši in svetečim se oknom ter odšel preklinjevaje 2500 14 | deklici. Malomarno je motrila okolico na Peči, zdelo se je, da 2501 31 | hipu je pozabila Anica vseh okoliščin, vsega jada. Videla je samo 2502 3 | pahnejo v nesrečo". Bila je okorna pri delu in počasna ter 2503 3 | ponosa je v njem, in v tej okornosti se ji je zazdel še zanimivejši. 2504 3 | plišastega klobuka, od srebrno okovane pipe do velikih gosposkih 2505 27 | Pohitela je na pokopališče in okrasila možev in sinov grob in v 2506 32 | jedla in pila. In ko se je okrepčala in začutila, kakor novo 2507 24 | more in ne sme!" ~Da se okrepi proti glasu, vabečemu iz 2508 4 | popil par kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli prej