| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
2509 3 | Zato je bil rejen in lepo okrogel. Kljub temu je bil najglasnejši 2510 6 | Jurija, rojen je pa bil menda oktobra." In fant se je obrnil in 2511 31 | vso sramežljivost? Kdor okusi pijačo, je ne pusti več, 2512 11 | nima tobaka, da ni že davno okusil malo žganja, in zazdelo 2513 31 | za pilot, kamor je pripel okusno in varno svojo mrežo. ~Tistega 2514 28 | pri Katri. Prvo reč si je olajšala. Šimna je podkupila, pri 2515 22 | otroku, namočila mu rano z oljem in jokala: saj je trpela 2516 7 | nato dvignila oči proti oltarju, in neizrečena žalost ji 2517 17 | polje kri v obraz, ko da je omadeževana in onečaščena. In z grozo 2518 17 | je hitela naproti, ali je omagala kakor roka, prej ko je dopisala: ~" 2519 30 | vzrasti in nato onemoglo omahniti na posteljo. Pri tem je 2520 25 | izdahne?" ~In res je deklica omahovala in grabila od bolečin prevzeta 2521 29 | je bil od pijače že dobro omamljen. ~"Ali čikaš?" je vprašal 2522 11 | kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?" ~"Menda," je odvrnil 2523 17 | vas mož v oporoki skoro omenil ni, da je odločil svoje 2524 7 | goldinar s komaj še tlečo, gori omenjeno iskrico. ~Anže je začel: ~" 2525 32 | sem!" ~"Koliko? Ste bili omočeni? Kaj ste pili?" ~Anici je 2526 18 | nezavestnemu bedenju in nekaki omotični slabosti. Polagoma pa je 2527 1 | namenoma tako gleda. Kakor omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo, 2528 30 | ozira na to, da li se Anica omoži ali ne. Tudi se ji je dovolila 2529 19 | slišim o njem. Sestro je omožil nekam prav bogato, pa lep 2530 25 | ni dvignila iz postelje, omrtvelo celo telo. Štirje otroci 2531 27 | in uprla pest v mizo in v onemogli jezi mrmrala: ~"Judež, Judež, 2532 1 | zavrtelo. Nevesta se je bila onesvestila... ~ ~ 2533 20 | Anica in čuti, da se skoraj onesvešča vsled strahu. Venomer divje 2534 25 | da ji usiplje na glavo ongavnih kač, in od strahu se vrže 2535 26 | pokažem stezo. Tam doli onkraj nas zavije nazaj na dolino 2536 30 | kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj in skočil 2537 13 | Jurija ve lika skrb, ko opazi, da je odšla. "Morda je 2538 7 | pogovor o vremenu. In teh opazk je bilo mnogo, zakaj ljudje, 2539 7 | je prekinila ta ali ona opazka pogovor o vremenu. In teh 2540 7 | ženske, so bile izpostavljene opazkam čakajočih. ~"Glej no," je 2541 8 | katerega so spremljale glasne opazke Marjaničine. Luka je zahteval 2542 28 | se je zaničljivo smehljal opazki starega. ~"To je lepo, da 2543 7 | pognal od sebe z grozno opazko: prazna! ~V hipu pa je prijel 2544 26 | lahko vrneš!" ~In kmet je opazovaje pogledal Luko. In prav je 2545 29 | Marjanica. Zadnje čase je opažala Marjanica, da govore na 2546 22 | tedaj je opazila, da je opečen po prstih. Skočila je k 2547 11 | razjarjenega, za denar in harmoniko opeharjenega kmečkega fanta, kako bije 2548 24 | nisi vedela." ~"Potem si opekla otroka!" ~"Nisem ga nalašč." ~" 2549 22 | solzami v očeh proti Katri, "opekli ste ga!" ~Katra jo je pogledala 2550 1 | mogočna dvonadstropna, z rdečo opeko krita hiša. Na levi in desni 2551 13 | se je oni presneti Kramar opil, pa ni bilo priprege čez 2552 34 | vožnja dela slabo. Rahlo se opiraje na moža je napol sedela 2553 19 | Luka. Toda Luka se ni dal oplašiti in je dejal: ~"Videl sem 2554 1 | hlapec jo je slušal in se opletaje pomikal k peči. ~"Naj me 2555 16 | sama pila! Seve! Da bom opletala po kuhinji, ko da Neža ne 2556 26 | gnatjo in potico in mogočno opleteno posodo. ~"Le jejta," je 2557 18 | zopet je segla Katra po opojni pijači, ali glas vesti se 2558 26 | se je čutil Luka in rahla opojnost se ga je polaščala. Z njo 2559 1 | ter shodov -- že lezel po opolzkem klancu na Peč. Mrzla sapa 2560 28 | moškega. ~Ko je podobna opomba ušla nekdaj Anici, jo je 2561 7 | dozdeval ta dogodek vreden opombe. ~"Kakšna lepa ženska je 2562 2 | vse, in resen pogovor in opomin sta šla mimo sina, ko da 2563 24 | ali glas je hotel še dalje opominjati: ~"In tudi to pomisli, kaj 2564 32 | obrvi in šele po parkratnem opominu, naj pripoveduje, je vzkliknila: ~" 2565 2 | stare ženice, njena edina opora je bil, kateremu je hrabri 2566 31 | Orožnik je videl, da se opoteka, in jo je podprl. ~"Jaz 2567 26 | doma," je odvrnil in se opotekaje bližal zidanici. Luka je 2568 29 | somraku rosnega jutra se je opotekal Luka proti Peči. In prav 2569 19 | v hrbet, da se je dekle opoteklo: ~"Kako ta zija? Ali se 2570 32 | Sodnik jo je bil preje opozoril, naj sede. Ni hotela. Sedaj 2571 28 | zahvalila, potem ko ga je bila opozorila, da sta se svoj čas tikala. ~ 2572 17 | zato sem prišel, da vas opozorim na nekaj, kar je za vas 2573 22 | Šime se je pobral. Bil je opraskan, in celo šop las mu je bila 2574 29 | je bolje, da jih vsak sam opravi. ~Tedaj je krenil Luka k 2575 13 | Ona pa ga zapusti. Ni li opravičen mož zavreči jo, kakor je 2576 16 | Trije mrliči so v vasi," je opravičevaje se pripomnil Jernač. ~"Štirje!" 2577 31 | moram odpeljati," se je opravičeval. ~Anica se je vzravnala. ~" 2578 5 | Anica je zardela in se opravičevala: "Nerodna sem še " ~"Seveda," 2579 28 | v obraz, in začela se je opravičevati, da na to ni mislila, in 2580 22 | Premišljala je, ali naj se opraviči ali ne. Tu je vstopil Pušar. 2581 19 | treba, in en sam, kaj bi opravil, to morata biti dva, Sirk 2582 16 | vedno staro in vedno novo opravilo. ~Uro pozneje je ležal Juri 2583 5 | toliko dela in vse naj sama opravim. Pa še nekaj, Lipe. Če boš 2584 5 | našla Anico, ki si je dala opraviti okolu velikega škafa, kamor 2585 22 | prav po godu, zakaj imel je opravka z Anico. ~"Tako sem pogledal 2586 5 | tiho. Naj gresta, če so opravki. Toda ne kriči!" ~"Ali kričim?" 2587 21 | nadzoroval, temveč, da prav lahko opravlja žago. Nato je svetoval še 2588 31 | ležala Katra na hrbtu, napol opravljena, vsa črna v obraz. Po bradi 2589 14 | Ona pa se je bila krčevito oprijela njegove roke in je trepetajoč 2590 12 | Prihajalo mu je slabo v sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel 2591 1 | se pasle po dolinah in se oprijemale gozdnatih gričev, legle 2592 27 | njej srce utrgalo in se oprijemalo one iste bežne slike o sreči 2593 7 | znamenje. Tedaj se je mož oprl na njo. Nekaj krvi je prišlo 2594 28 | Anici, jo je Katra tako opsovala, da se je Anica napol omočena 2595 8 | Grozne misli so ji morale orati po glavi, zakaj obličje 2596 5 | rad? Glej, Luka, tam je oreh. Naberi listja in ga posuši. 2597 3 | zadovoljstvom je motrila Katra orjaškega moža, ki mu ni šla posebno 2598 7 | jo krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu in prožnemu Angležu, 2599 1 | voz, jarmov in poljskega orodja. Sicer pa je bilo dvorišče 2600 25 | zidanici, mali shrambi za orodje, da preneso tja Jerico. 2601 20 | segel po tistem svetlem orodju in spravlja eno za drugim 2602 28 | odgovorila, in oči so se ji orosile... ~ ~ 2603 31 | tedaj sta prišla na Peč dva orožnika in se postavila pred sobo. ~ 2604 15 | Prosim vas, ne hodite po orožnike. Neža je rekla, da se obesi 2605 31 | Nekaj hipov pozneje je šla z orožnikom po bregu dol in ni pogledala 2606 33 | Videla ga je v spremstvu orožnikov, toda ko je hotela za njim, 2607 28 | v katerem je govoril o osebah, ki so bile Anici drage, 2608 21 | druge sitnosti in drugim osebam je prizadel prihod malega 2609 29 | ljubeznijo je mislila na te osebe, in v oči so ji privrele 2610 19 | sebi, ko da govori o tretji osebi. Deklica ga je prijela za 2611 14 | Jerici. Ta mala, bolehna osebica! Smilila se je Marjanici, 2612 28 | sicer pa naznanite ali... osebno... da se pogovorimo. Sodni 2613 33 | zmedenosti in se istoveti z osebo, ki je že davno umrla, je 2614 2 | je tisti dan do večera osi velo Martinu krošnjarju. 2615 7 | trudnost sta se mu zrcalila na osinelem obrazu. Okrog ust mu je 2616 15 | ti je močno hudo?" ~Mimo osinelih ustnic mu je šinil bolesten 2617 28 | bi ne bilo preveč, da si oskrbi v trgu. ~Odvetnik je prikimal 2618 8 | razpoloženje in izvrstno oskrbo. Tako se je Juri kmalu začel 2619 21 | revščine in odvisnosti sem bila osleparjena za srečo. Moj oče in moj 2620 15 | je bila Anica popolnoma oslepela. Stopila je k moževi postelji. 2621 17 | Marjanica vendar toliko osmelila, da je vprašala Anico: ~" 2622 21 | resnici, mož je bil obkopal osojen hribček, ga zasadil s trtami 2623 1 | od nog do glave. Trd in osoren je bil njen glas: ~"Odkod 2624 27 | pričakovala, da bo odgovoril osorno. Toda Tomaž je molčal in 2625 3 | Seveda boljša!" ~In vse osornosti, vse bridkosti, ki jih je 2626 31 | zabrnel, in lutka je stopila v ospredje ter se poklonila. Huje od 2627 3 | privabljeni prišli na Peč in osramočeni odšli pred časom, so govorili 2628 17 | zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha! Ti si umrl. Smejem 2629 1 | pijači je čutila, da se je osramotila pred gosti in hlapci. Celo 2630 7 | izvilo zopet njej prav iz osrčja. "Ti ne veš, kaj govoriš. 2631 3 | tako žalostno žvenketalo ostalih par dvajsetic. In po svetu 2632 27 | da velja tudi za zemsko ostalino njihovo, prav tako, kakor 2633 3 | od nje in primorani, da ostanejo določen čas na Peči. ~Tiste 2634 17 | tega le do tedaj, dokler ostanete vdova. Tak je bil vaš mož! 2635 30 | njegov pogled na pisanih ostankih blaga. Sklonil se je, jih 2636 26 | jejta," je dejal in potisnil oster žepni nož na mizo in nalil 2637 13 | vetra in ji vrgel v oči ostrega peska. Krčevito je iskala 2638 16 | zdaj pa zdaj je razsvetlil ostreje goreči čok mračne kote in 2639 13 | vztrajnostjo se je borila proti ostri burji po cesti. Hitela je, 2640 6 | ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom motrila Aničino 2641 4 | pritrdil. Anica pa je nehote ostrmela in motrila s čudnimi čustvi 2642 27 | Tomaža. In Tomaž je bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino 2643 12 | sobe. Nekaj groznega, nekaj ostudnega, se ji je zdelo, da se je 2644 32 | le res! Ona je v zaporu. Osumljena je, da je zavdala svoji 2645 13 | je mirno pripomnil Lipe. ~Osupli so se ozrli na glasno govoreča 2646 1 | obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila v istem hipu izrazu 2647 1 | se ženi za hip zasvetile osuplosti in jeze oči, kako se ji 2648 25 | prišla mamica. Ali na vratih osupne in plane nazaj. Iz veže 2649 15 | kriv." ~"To si storila?" je osupnila Katra. ~"To sem storila," 2650 27 | proti beli hiši, ki jo je osvetljeval mesec, in nato izginil v 2651 1 | soparne svetlobe vanjo, osvetljevalo dolgo, s praznimi steklenicami 2652 5 | je šele hudo. Vsi prsti otečejo, in še po noči ne da miru 2653 3 | zahvaliti Boga, da jo je otel pred vabljivostjo še živečih " 2654 18 | in si tako z grižljajem otela moči. Gospodinja Katra je 2655 5 | reže," je pripomnila Anica, otipaje si zardele prste. ~"Reže, 2656 27 | skoro nevede, kako naj se otrese tega človeka, "malovredna 2657 26 | lice. Potem si je hitro otrl solzo in stopil iz zidanice. ~" 2658 20 | zbrala vse svoje moči, otrla solze, ki so ji tekle ko 2659 5 | prešičem. Anica je bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila 2660 5 | prešičem dobro godilo; toliko otrobov. Pa ne de nič, pri prešiču 2661 22 | fant. Ali se boš pustil ko otročaji od učitelja?" ~Tedaj je 2662 8 | napolnjevalo z nevoljo. ~"Ali si ti otročji, Juri! Ne vidiš li, da je 2663 22 | Zunaj pa je Anica zaslišala otrokov jok, pustila Pušarja in 2664 22 | delati dolgov na hišo, ki je otrokova. Če je tako, da vi nič ne 2665 17 | da izgubi Anica v slučaju otrokove smrti in v slučaju, da se 2666 24 | planila kvišku. Celó iz otrokovih potez, se ji je zdelo, gleda 2667 18 | je bil nekam zavlekel, ko otrovana miš, Luka sploh ni mnogo 2668 8 | zadrževana, toliko let teptana otroška ljubezen je vzkipela v njem. 2669 34 | jokajoč ponavljal njenih otroških besed: "Svetnica naj bom 2670 27 | ne da bi bila napisala ovadbe o Tomažu. Toda legla je 2671 3 | zagotovilo, da je "odmenjena" ovčicam. ~Najmlajši hlapec na Peči, 2672 3 | na levi kozli, na desni ovčice, in je ona na levo uho gluha, 2673 8 | stopila je k njemu in mu ovila roko okrog vratu: ~"Revež 2674 1 | dolini in stopila z drznim ovinkom v dolino, ki si jo je bil 2675 11 | Dvignil je glavo, in Anica je ovohala, da diši iz njega vino in 2676 7 | In stegnil je roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda 2677 28 | je resni in previdni mož ovrgel njene trditve. Sodišče je 2678 31 | ura bila, je prišla izza ozadja mala lutka in vojaški pozdravila 2679 1 | njo in široke stopnice v ozadju. Skozi vrata na desni je 2680 20 | od vas, da ste tako lepo ozdraveli. Prav res, lepo. Ste še 2681 25 | Jerica!" ~"Ali misliš, da ne ozdraviš več?" ~"Ne bom!" ~"Zaupaj 2682 5 | začeti vsak čas mesti, in ji ozebejo prsti. ~"No, Vrana, no!" 2683 30 | Katrini smrti Anica Peč, brez ozira na to, da li se Anica omoži 2684 2 | ljubeznijo in nežnostjo oziral nanjo, je molčala, ko da 2685 32 | tega in ni mislila, kako ozka gaz je med dobrim in slabim. ~" 2686 13 | temna, in je peljala pot po ozki, nepriljudni dolini, ni 2687 14 | razvnelo v jezi, da je ni ozmerjala. Nekako tajno veselje je 2688 1 | ustanovili tu gori, so dobro označili to rodovitno polico nad 2689 27 | Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil vaški tajnik, 2690 3 | temu je bil najglasnejši oznanjevavec nauka, "da je na Peči pasje 2691 17 | so plesale skozi megleno ozračje. Ona je pa venomer strmela 2692 25 | kamorsibodi. In strahoma se Jerica ozre po tujki, da li morda ne 2693 25 | neseta. ~Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vročine in 2694 5 | jo je z rokama v žepu in ošabno potresoval z levo nogo. 2695 28 | poštenjakom, očitala mu, da jo je oškodoval pri popravi mlina, in začela 2696 17 | čutila zapostavljeno ali oškodovano v oporoki. Nekaj drugega 2697 7 | srajca je bila pod vratom oškropljena od nje. ~"Kri!" je zaječalo 2698 25 | sanjala je. Lepo solnce ožarja zunaj polje in goro. Pred 2699 4 | dvonadstropno poslopje, ožarjeno od solnca še dolgo potem, 2700 3 | razložil, da ima trden namen oženiti se. ~ ~ 2701 34 | umrjem, bi želela, da se oženiš vdrugo!" ~"Jerica," je vzkliknil 2702 7 | davi na gnoj." ~Starec je oživel. ~"Da leži?" ~"Leži, ali 2703 23 | primerjala moža z Lipetom, je oživela v njej. ~Takšna je stopila 2704 4 | davno skoraj ugasnili, so oživeli v Anici, in od prvega trenotka 2705 11 | mi posodila!" je izkušal oživeti Šime Nežo, in posrečilo 2706 29 | pijača in hrana izdatno oživila, in Luka je bil zelo zadovoljen 2707 7 | Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila kolikor mogoče 2708 26 | zgrešiti." ~Poslovila sta se. Oživljenega se je čutil Luka in rahla 2709 3 | oklepala njena duša z vse ožji postajajočimi krogi ljubezni 2710 22 | je popačila. ~"Prav res, pačiti se ni treba, si že sama 2711 8 | mu sedeče, od skozi okno padajoče svetlobe obsvetljene gospodinje 2712 17 | strmela doli na vas, dasi je padajoči sneg zagrinjal vse v neprodirno 2713 15 | sobo. Svetla dnevna luč je padala skozi vrata. Vstopila je. 2714 16 | in globokoumne besede so padale v somrak in mej mrtvaško 2715 29 | obleko, ker so od zadnjega padca še ni bila popravila, da 2716 4 | slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko se je drugega dne zopet 2717 13 | poln. Ker ga je pa skrbel pagat, je molčal. Nekaj hipov 2718 3 | preprosila, "naj je oni ne pahnejo v nesrečo". Bila je okorna 2719 3 | v polutemi. Goste mreže pajčevin so visele s tramovja, in 2720 4 | večerih razpel vijoličast pajčolan. ~In Anica, ta mala, boječa 2721 7 | da je prevlečeno s sivim pajčolanom, in kmetje so vedeli, da 2722 31 | ter se poklonila. Huje od pajka se je začudila in prestrašila 2723 17 | opazila v njegovih očeh paleči ogenj, je povesila oči in 2724 24 | da drži v roki kačo in ne palice. Od groze se je Anica zbudila. ~ 2725 24 | pod noge. Anica je popadla palico in zamahnila po kači. Ali 2726 12 | žganju v obraz, obenem jo je palil prezirljivi pogled taščin. ~" 2727 7 | dasi je včasih desetkrat pametnejši od voznika, in da je prav 2728 8 | rekel, pa ste sami dovolj pametni, da veste in vidite. Prav 2729 13 | in vlekel iz suknje razne papirje, račune in denar. "Poglejte, 2730 28 | pisar je prišel s šopom papirjev in podal iste odvetniku. ~" 2731 28 | postal resen, ko je listal po papirjih, nato pa je zakašljal in 2732 21 | dejansko varuh in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. ~ 2733 2 | svojega sina. Srce mu je paral ta sin, ali oče, ki se je 2734 3 | noč in vsak Božič po tri pare klobas in goldinar za vino. 2735 3 | teh par polenčkov tebi! V parih dneh si gotov z njimi." ~" 2736 32 | podrhtavati obrvi in šele po parkratnem opominu, naj pripoveduje, 2737 15 | je bilo hudo! Sela je na parobek in bulila pred se v dolino. 2738 3 | polja in pašnikov za dvajset parov, in senožeti in livad? In 2739 23 | je bil v senožeti in je pasel. Ko je zaslišal zvonove, 2740 3 | oznanjevavec nauka, "da je na Peči pasje življenje". Katra ga je 2741 1 | mrzel, sive megle so se pasle po dolinah in se oprijemale 2742 15 | je nalašč pustila v sobi pasti en desetak. In mene in Jerico 2743 22 | jih bil, da jih je videl pastirček Prešeren, gotovo porabil 2744 6 | čuti glas ptic ali zvoke pastirske piščali, bi bila Anica mislila, 2745 29 | strahu, z malo culico pod pazduho in ko som kruha, katerega 2746 26 | skakal vanj. "Kaj, si bil pazen, si! Potep! Le nič ne, preveč 2747 34 | Vsevednega! Vsevidno oko je pazilo nad življenjem prognanih 2748 7 | razvezala vozel in položila paznemu Šimnu, ki se je radi lepšega 2749 32 | nato je prišlo po njo par paznikov in odvedla sta jo nekam 2750 30 | začel narezovati, drobno in pazno. Ko je vse narezal, je vtaknil 2751 3 | drag! In ni li tu polja in pašnikov za dvajset parov, in senožeti 2752 1 | Za pečjo pa je godrnjal Pečankin brat: "Za berače ima pikolit, 2753 3 | posodo. V sili je prišel na Pečanko. Debelo je pljunil in zamrmral 2754 8 | ker jo preveč srce boli in peče vest. ~Juri se je tihe utrujenosti 2755 1 | pogrnjeno mizo, obloženo s pecivom in mesom ter vinom. Nekaj 2756 25 | samo zdi? Odkod te rdeče pege v dekličinem licu? ~"Koze, 2757 21 | izraz in je dejal: ~"Le pehaj se sama za svojo srečo." ~* * * ~ 2758 8 | reči nihče, da se nisem pehala za te, in samo zate me skrbi. 2759 11 | skoro razbeljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo 2760 11 | prav, mu streže." ~"Še v peklu ni hujše žene," je pripomnil 2761 31 | stiskala obnemoglo z rokama pekoči senci. Ni razumela, kako 2762 16 | molčale žene, in samo hlod je pel svojo mrtvaško pesem. ~" 2763 23 | kolena. V prezbiteriju so peli matutin. Mrzlo je spreletalo 2764 19 | in pripomnila: ~"Preveč pelina, pa ne de nič! Da le moč 2765 19 | kos kruha in steklenico pelinovca v ruto, da bi imela po poti 2766 6 | in nekdo je rekel, da se peljejo romarji. Zdaj pa zdaj je 2767 19 | Stric, bolni ste, idite, vas peljem!" ~In peljala ga je po stopnicah 2768 16 | suh, je nekaj cvililo in pelo v njem, tako žalostno, tako 2769 14 | njim na postelji, in bela pena, pomešana s krvjo, ji je 2770 27 | in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati. Toda ni 2771 6 | zdaj pa zdaj zamahnil s perotmi in zapel. In zopet je bilo 2772 23 | Čudovita tajnost je bila v teh pesmih in antifonah, ki so donele 2773 27 | Jerica, ki je večkrat dete pestovala, prenesla nanj bolezen, 2774 26 | Peter?" ~"Saj tudi vi včasih pestujete," se je odzval pastir in 2775 26 | velel kmet. "Kaj, ali si za pestunjo, Peter?" ~"Saj tudi vi včasih 2776 13 | ji je postalo vpričo Li peta. Prva sramežljivost se je 2777 26 | nimam! Tu imaš trideset, ná petdeset, sto, pa hajdi! Bomo videli, 2778 2 | Drugi so se mu obesili na pete in se mu hlinili in ga hvalili 2779 24 | Moja!" ~Katra je pila v petič. ~"Kaj pa Luka?" je izpraševal 2780 26 | ta mrcina spi. Zjutraj ob petih jo udarim za njimi. Dva 2781 1 | neki nevesti, ki so ji s petimi vozovi pripeljali balo. 2782 11 | je pripomnila Katra. ~"Petindevetdeset naj bo!" je dejal Tomaž. ~" 2783 2 | Peč, nekdaj in zdaj~Pred petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so 2784 23 | jutrom in solncem in ptičjim petjem. Mi pa, ki smo ga izdali, 2785 13 | vstopila in opazila pri svitu petrolejke več miz; pri eni teh miz 2786 1 | stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder 2787 7 | kot miš. Ali pogum mu ni pešal in Anžetu so rojili po dnevu 2788 19 | planil Luka kakor od kače pičen, iz svojih spominov. Jasno 2789 1 | tem hipu pa je ko od gada pičena planila Pečanka kvišku. 2790 8 | pijači, je bila soba do pičice podobna hlapcu. Beraška 2791 5 | Anica. ~"Kaj ne bi, če pa piha pod streho vso noč!" je 2792 25 | vijejo se v kolobarjih, pihajo. ~"Lilije, lepe lilije!" 2793 6 | nego razburjena. ~"Kaj?" je pihala tašča. "Še lica ne loči 2794 29 | obišče zvečer. Jerico je pijača in hrana izdatno oživila, 2795 21 | izvabil svoj čas vaškemu "pijančku" ob neki taki priliki in 2796 3 | silijo v usta, ko staremu pijancu." ~"He," je pomislil Tomaž, " 2797 30 | je še tretji kozarček. ~"Pijanka!" se je smejala rahlo omočena 2798 33 | hoče reči: ~"Ne zameri, da pijem; če ti je ljubo, saj ti 2799 1 | in beraču. ~"Plesala sta, pijta. Zaslužila sta." ~Nato se 2800 29 | pravim, lepo sestro imaš. Pijva na njeno zdravje!" ~Pila 2801 25 | krilce z velikimi rdečimi pikami. ~Katra jo je gledala, ko 2802 5 | Saj nisi za kuhinjo," je piknila Katra nevesto, "zakaj se 2803 1 | sosednjo sobo. Prišla je Neža s pikolitom. Tomaž ji je vzel vino, 2804 31 | je izbral rdečo čako za pilot, kamor je pripel okusno 2805 7 | krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu in prožnemu Angležu, zavidal 2806 25 | potice ter skleda kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli 2807 2 | bili na Peči pri poročnem pirovanju sprli. ~Tako okolu devetih 2808 32 | Velela sta ji stopiti k pisalni mizi, za katero je sedel 2809 25 | to niso lilije. Gnusne, pisane kače so. Z vijoličastimi 2810 31 | popolnoma obstala, in na pisani lutki, ki je čakala v zasedi 2811 28 | vrata, kamor je izginil s pisarjem. Nekaj strank je vstopilo 2812 33 | porotna soba, bila je navadna pisarnica. Tu je Marjanica zagledala 2813 27 | zgrabila po peresu in začela pisati. Toda ni dopisala in že 2814 15 | listič obrnila. Spoznala je pisavo svojega moža in je čitala, 2815 3 | od tedaj. Ali nisi dobila pisem?" ~Žena ni odgovorila. ~" 2816 23 | iz hiše Jerica. Anže je piskal in si mislil, kdo ve, ali 2817 18 | kuhalo se je. Nikoli toliko piskrov krog ognja. Tega je pristavila 2818 13 | stopite, je zakurjeno, in pivcev takih ni." ~In žena ji je 2819 19 | luč in šla po stopnicah v pivnico. Spomnila se je, da je bil 2820 18 | kakor je bedela Katra. Piš burje pa je bil preglušil 2821 6 | ptic ali zvoke pastirske piščali, bi bila Anica mislila, 2822 3 | odšel s svojimi sedmimi piškavimi. Na cesti se je ozrl na 2823 19 | ojunačila: ~"Glej, Hanca, Bog ti plačaj; zakaj pa so te zaprli?" ~" 2824 32 | jedi in pijače, če so jo plačali, če je niso, so se morali 2825 13 | terjal dvakrat. Je že vse plačano." ~"Mislim da!" je dejal 2826 26 | Vi, kdo bo pa plačal? Ali plačate vi?" ~"Ali bo mnogo?" ~" 2827 21 | Pušar vse vedeti, koliko plače gre hlapcem, ali je davek 2828 32 | pravtako ko meni sedaj, ko plačem ob svojem mrtvem detetu 2829 2 | kuhajoča onemoglo jezo nad plačilom tega sveta. ~Tedaj so začeli 2830 29 | stvarica s Peči sem doli, plaha, drgetajoča od trudnosti 2831 4 | je dvignil oni bledi in plahi otrok glavo in se ozrl na 2832 4 | nekake čudne vezi mej njo in plahim fantom s Peči. Nehote je 2833 4 | ji je zazdelo, in nekaka plahost jo je obšla, in še huje 2834 31 | Polagoma, po dolgem je začela plakati. Plakala je nad svojo nemočjo 2835 15 | dogodilo sinoči. Srce ji je plalo. Venomer je videla pred 2836 1 | bile žalostne. Na licih je plamenelo nekaj rdečice, kakor poleti 2837 33 | pozneje sta bili ženi na planem in sta srečali Lipeta. Neizrečeno 2838 2 | se je smejal, dokler niso planili zopet nanj. In zdaj je šlo 2839 19 | razdrapani bajti visoko v planinah. Ni ga bilo skoro tedna, 2840 30 | V hipu ga je videl Anže planiti in vzrasti in nato onemoglo 2841 3 | in senožetjo, bregom in planjo, čemu nad celo Pečjo prijazno 2842 13 | neke strehe usula na vas plast snega in vas vso pokrila, 2843 14 | čital: ~"Če te huda tašča plaši,~taki so ti svéti naši:~ 2844 32 | zaupala. Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono nemirno podrhtavanje 2845 28 | neprijetno čustvo, nekaka plašnost je napolnjevala Anico, ko 2846 7 | z roko in rekla: ~"Nekaj plečeta imam, pojdi z menoj, boš 2847 1 | Naglo je prijel in nesel plemenito vino na ustnice in je pil 2848 7 | v jopič in s premišljeno plemenitostjo pripomnila: ~"Bodi vesel 2849 7 | piti mora. Seveda! In še plesal bo, kaj neki ne!" ~"Ali 2850 17 | drobne in goste snežinke so plesale skozi megleno ozračje. Ona 2851 22 | sobo, kjer so na dan poroke plesali. Zdaj je bilo čudovito tiho 2852 6 | gnev in glas, da je Anici plesalo pred očmi in je rdela od 2853 1 | njeno roko in jo odvedel plesat. Nevesta je bila obsedela 2854 1 | in se zasmejal. ~"Ne mara plesati. Pa bo vendarle, pa ne kakor 2855 1 | sobe, kjer so se prerivali plesavci. Tedaj ji je položil Tomaž 2856 8 | in bahaška obenem. Poleg plesnjive oprave popolnoma nova puška, 2857 30 | dom se niti spomnila ni. V plesu in veselju je prišel mrak. 2858 4 | pomagala, pela v cerkvi, pletla vence ob shodih ali ob prihodu 2859 29 | padlo in pri tem razlilo plevicam kosilo. Prav nečloveško 2860 1 | jezila na Nežo, češ, da samo pleše in da ni nikogar, ki bi 2861 1 | Ženin in nevesta pa nič ne plešeta," je zaklicala Pečanka in 2862 1 | Sem!" je dejal, "ali ne plešeš?" ~"Ne plešem," je dejala 2863 1 | majaje z glavo stopil k plešočim. ~Nevesta pa je stopila 2864 3 | pa do kozjega repka in plišastega klobuka, od srebrno okovane 2865 20 | Pa ne bi jokala. Že pri pljučnici smo vas komaj rešili, pa 2866 18 | iz ene shrambe v drugo. ~"Pljučnico ima, Bog in sveti Rok! Ti 2867 1 | je usula Pečanki iz ust ploha besedi. ~"Kaj Ančka ve, 2868 15 | ko otroci in čutila, da plove nekam v neznano. Nekam v 2869 21 | in hlev poln konj, pridem po-te na Peč in te vzamem s seboj." ~" 2870 6 | Tomaž; očividno se je hotel pobahati in pokazati pred Katro. 2871 17 | za roko, kakor, da mu ne pobegne, je stal hlapec Tomaž, resen 2872 23 | in se odpro grobovi, in pobegnejo stražniki? In prišla bo 2873 6 | proti Anici. Že je hotela pobegniti Anica, ali komaj je čutila 2874 5 | tršim glasom je dostavila: "Poberi se, postopač." ~Nato je 2875 16 | po kuhinji, ko da Neža ne pobije dovolj posode, ki se ji 2876 20 | meje in v hipu zopet velika pobitost. Vse od bolesti do veselja, 2877 8 | se je zgodilo, da se je pobliže spoznala z njim. Vedno in 2878 20 | Zadovoljen kima z glavo, rahlo ji poboža z roko čez čelo. Anica čuti 2879 20 | žarek k Anici na posteljo, pobožal ji bledo lice in oči, trudne 2880 4 | sostanovavka, dobra in čez vse meje pobožna žena, katere edina želja 2881 7 | da je Jerica čitala samo pobožne knjige, in je bila njena 2882 22 | vedel ali naj beži, ali naj počaka. "Pa reci, da ni res, pa 2883 8 | Ostal je sredi ceste in ga počakal. Lipe je po kimal z glavo 2884 7 | privlekel izza hleva, in ga počakala. ~"Usmiljeni Bog!" je tožil 2885 3 | Bila je okorna pri delu in počasna ter silno potrpežljiva. 2886 30 | jasno! Toda kaj je neki počela z njo, kako jo je spravila 2887 1 | stopil k materi: ~"Mati, kaj počenjate. Ali ste pijani?" ~"Kaj?" 2888 28 | da Anica ni vedela kaj početi, in je moralo priti do sporekanj. 2889 14 | Juriju je bilo, da mu poči srce. S silo je stisnil 2890 16 | neumornimi prsti: Lahezis, in ne počije prej, dokler ne prereže 2891 3 | privošči ne podnevi ni ponoči počitka, in dekle, ki so bile zablodile 2892 20 | in krog šumenje, ko da ji počiva glava v uljnjaku, in potem 2893 16 | naj bo! Naj te ne skrbi, počivaj v miru, moj ljubi, moj dragi 2894 11 | zopet se mu je zdelo, da počivajo njene oči na njem, in skoro 2895 1 | pod tem pogledom, ki je počival na nji. Dasi je ugibala 2896 4 | služabnico, ki je bila prišla počivat domov. Anica ji je odstopila 2897 18 | poprašala jo, ali se res ne počuti slabo, ji zabičala, da naj 2898 21 | sodil, kaj in kako bi se počutil ti na mojem mestu." ~"Saj 2899 28 | prišel s šopom papirjev in podal iste odvetniku. ~"Sedite," 2900 28 | slabosti: ~"Ne, tebi se ne podam!" ~Nekega dne jo je povabil 2901 31 | Marjanica. Sicer je bila podarila vso svojo dediščino neki 2902 34 | v dar ono, kar so imeli podedovati po očetih. In to zavest, 2903 23 | ste sami!" ~"Kdo vas je podil?" je dejal oče skoro jokajoče. " 2904 23 | nimam." ~"Prej ste nas pa podili, oče," je dejal Anže, "zdaj 2905 27 | sile, da se otme groznega, podivjanega človeka. Za hip sta utihnila 2906 12 | sedel malo preje Juri. ~"Podiš me?" je zaječala Anica. 2907 19 | najemu. Vesela ženska in podjetna je bila, in ga ni bilo voznika, 2908 7 | Hm," je pripomnil Anže podjetnejše, "danes je nedelja, zato 2909 13 | igravci so se mej seboj muzali podjetnosti Lipetovi, in Kranjc je že 2910 28 | si je olajšala. Šimna je podkupila, pri drugi pa je tako krčevito 2911 3 | vragu, ki ne privošči ne podnevi ni ponoči počitka, in dekle, 2912 16 | so si bile v sorodu, in podobni sta si bili dve docela po 2913 2 | sprva dan za dnem krošnja podpihovala nežno srce in je zastrupljevala, 2914 22 | bojaželjno in dokazovala in podpirala svoje mnenje s kaj izdatnimi 2915 17 | pravilno napravljena in podpisana, vendar pa vsebovala tako 2916 16 | obleko, oblit od bledega, podrhtavajočega svita voščenk, krčevito 2917 32 | Plašilo jo je le ono nemirno podrhtavanje njegovih obrvi, ko jo je 2918 32 | Videla je sodniku nemirno podrhtavati obrvi in šele po parkratnem 2919 2 | Juri. -- "Pod teboj se je podrla, koliko prigoljufanega denarja 2920 4 | POGLAVJE~Anica~Nekje, v podstrešni sobici z dvoje okni, v vasi 2921 3 | peljala deklica moža v malo podstrešno luknjo. Nekaj starih cunj 2922 24 | tu," je rekla kača in se podvila Anici pod noge. Anica je 2923 17 | ker sem jo pisal v zmoti, podšuntan. Prekličem, da bom umrl 2924 14 | na skalo boš izlila,~ti pogače ponujala,~bodeš jo ščenetu 2925 7 | nisem bil." ~"Tako, seveda, pogan," je sedaj razumela Marjanica. " 2926 4 | sredi trate in brega, kjer poganjajo prvi zvončki in rastejo 2927 13 | je, boječa se, da bi luči pogasnila in ne bi našla odprtih prenočišč. 2928 3 | saj grem takoj. Naj bo. Poginem na cesti. Zbogom sestra!" 2929 25 | predpasnik pred Jerico in pogladi s suhimi prsti po cvetovih. 2930 2 | dvonadstropno poslopje je pogledalo doli v dolino, mogočni hlevi 2931 7 | Šime, obljubi, da one ne pogledaš več!" ~"Ali bom mižal!" ~" 2932 33 | nekaterim strahom sta izogibala poglede drug drugemu, kakor da sta 2933 14 | zgenile ustnice, in Anže se je poglobil zopet v knjigo: ~"Sedli 2934 3 | vrata in od Katrine roke pognana je omahnila v sobo, mala, 2935 27 | Urhom še ni bil napravil pogodbe. Tako sta Urh in njegov 2936 3 | je bila priklenila nase s pogodbo, da dobi vsako Veliko noč 2937 3 | je bila na Peč. Ko se je pogodil s Katro, je ta še čas molčala 2938 13 | kratkem obotavljanju vdala pod pogojem, da je to zadnja igra. Anica 2939 3 | hotel nihče vdinjati se pod pogoji, ki jih trdovratno nikakor 2940 27 | hribih je bilo pogorelo, in pogorelci so se zglasili z lesom prve 2941 27 | selišče v hribih je bilo pogorelo, in pogorelci so se zglasili 2942 29 | sicer zavzel za Luko, ga pogostil s "požirkom brinjevega" 2943 13 | potiskal zastajajoči voz pogovora zopet mož, "so slabe poti 2944 8 | večkrat tukaj svoje tajne pogovore; naj si bode tako ali tako. 2945 32 | nekoliko umirili, sta se pogovorili o onem, ki je zanimalo obe. 2946 28 | naznanite ali... osebno... da se pogovorimo. Sodni stroški znašajo do 2947 22 | nad njo, ko nad njim. ~"Pogovorjena je z njim, svoje reči ima 2948 26 | zazdelo, da se mu roga. Pograbil je kamen in ga zalučal doli. 2949 19 | ti povem --" ~"Molči!" je pograbila Katra njegovo roko. ~"Ne," 2950 8 | ujema. Le zapomnite si, še pogrebli ga ne bodo, že se bo možila 2951 20 | solze, ki so ji tekle ko ob pogrebu, in govorila: ~"Bi ne jokala, 2952 12 | ji je zazdelo, da se mora pogrezniti, ali že v naslednjem hipu 2953 27 | motilo molk, v katerega pogreznjen je slonel v kotu Luka. ~ 2954 32 | se je oddaljil. Sama vase pogreznjena je sedela Anica dolgo. Ko 2955 26 | čakajo, da ga pogrešajo. Kdo pogreša tebe, Luka, kdo čaka na 2956 26 | Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo. Kdo pogreša tebe, Luka, 2957 11 | opombo, da bi kravo laže pogrešala ko vola, pa da naj si mesar 2958 28 | bilo več. Ni ga bilo kaj pogrešati; vendar pa je bila Marjanica 2959 11 | Njej se ne bo poznalo, še pogrešila ne bo, za me je pa tolika 2960 5 | kaj le treba, da mi tu pogrinja kakor v gostilni. Bi raje 2961 5 | pripravljat kavo za moža in taščo. Pogrnila je v sobi na mizi in postavila 2962 11 | sedeli kmetje, pri okrogli in pogrnjeni v kotu je sedel debel in 2963 1 | kakor skozi meglo dolgo belo pogrnjeno mizo, obloženo s pecivom 2964 32 | in slabim. ~"Saj bomo vsi pogubljeni," je mislila, v naslednjem 2965 20 | He, Anica, le veselo in pogumno, kaj! Kdo bi si mislil, 2966 4 | teta zapustila svoje borno pohištvo s sliko božjega očesa. Ostala 2967 25 | nič igrač nima, naj se poigra z njimi. Naj se!" ~Jerice 2968 19 | ne zdravilo več, tedaj so poiskali Hanco. Ona je znala pomagati 2969 20 | se hoče vreči na brata. ~"Poizkusi!" sika Luka. Nekaj svetlega 2970 23 | po travi. Za grmovjem je poizkušala duhteti vijolica, in na 2971 19 | Denarja bo na kupe. Seve, poizkušati je treba, in en sam, kaj 2972 7 | in konjih sploh. Te svoje poizvedbe je pričenjal Anže s težkim 2973 30 | neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre. Bil je nenavadno 2974 11 | odvrnil čisto modro Anže. ~"Poiščem tebe za ušesa," je viknil 2975 11 | iz potrebe ko navade. ~"Poišči jih!" je odvrnil čisto modro 2976 6 | od tebe, da mi vriskaj in poj? Ne, ne, Juri! Toda drugače 2977 32 | Neznano dvorišče se ji je pojavilo pred očmi. Torej je res, 2978 30 | ločiva nikoli več, da ne pojdeva s Peči ne ti, ne jaz več." ~ 2979 23 | so se ji zdele. ~"Zdaj mu pojejo, zdaj se bo zbudil!" ~In 2980 20 | ne more geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema krog 2981 27 | kvišku in od neme groze pojena hodila od zibeli k oknu 2982 17 | seveda ni mogla imeti niti pojma. Okolu desetih zvečer je 2983 21 | rešila premoženje. Ali moreš pojmiti to? Tujemu, razbrzdanemu 2984 20 | sanjah. Ali čudovito ostro pojmuje vse. Sama pri sebi šepeta 2985 33 | postelji in poslušal, da li ne pojo že petelini. O prvem petelinjem 2986 19 | v jutranjem ozračju glas pojočega petelina. Luka se je prijel 2987 16 | krenila z glavo v stran in s pojočim glasom pristavila: ~"Smrt 2988 19 | krščanski ceni, jutri ali pojutrnjem bo vse nič. Kdo ti bo pa 2989 2 | kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo 2990 6 | se je hotel pobahati in pokazati pred Katro. Neža in Šime 2991 26 | Tisto že napraviš, ti pokažem stezo. Tam doli onkraj nas 2992 26 | in z vidno zadovoljnostjo pokimal Petru. "Pa pojdi z menoj!" ~ 2993 5 | smehljajoč se ji obraz. Pokimala je veselo z glavo. ~"Kako 2994 25 | In Jerica je svetnica in poklekne ter dvigne svoje oči proti 2995 18 | omotica se je je lotevala. ~"Pokličem," je dejal Luka, ko ni dobil 2996 20 | potem prikima z glavo in se pokloni. Katra stopi za njim. Ne 2997 17 | usmiljenje se je je polastilo do pokojnega. Tedaj ji je šinilo skozi 2998 21 | gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem očetu za Jurija. Še druge 2999 7 | lice. Potem pa se je vzpel pokoncu in potegnil njeno roko k 3000 16 | po večeru, ko so ga bili pokopali, se je zavedla, in ji je 3001 27 | odšla Anica. Pohitela je na pokopališče in okrasila možev in sinov 3002 1 | glasneje je dostavila: "Pokorila se ji bom, morala me bo 3003 3 | mej njo in njimi Tomaž. In pokorili so se mu. On pa je nosil 3004 32 | ljubim, tiste svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori 3005 32 | Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej, stojim pri vratih 3006 14 | zavesti. Potem pa si je pokril lice z rokama, in Katri 3007 6 | so bile povrhu še megle pokrile to solnce. In tudi Anici 3008 6 | bilo videti že s snegom pokrite gore, tu doli v nižavi pa 3009 27 | bi bili izdatki petkrat pokriti. In dejal je celo, da se 3010 1 | steklenicami in umazano posodo pokrito mizo, nekaj sodov pod njo 3011 20 | Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj vse njeno bledo lice,